Lanževica

Lanževica je zadnji mejnik na zahodnem robu Lepe Komne. Ob vznožju njenega masiva pri Bogatinskem sedlu se končajo, ali pa začnejo, kar nam je ljubše, Spodnje Bohinjske Gore. Preko nje je potekala Rupnikova linija ob katere mejne kamne se še danes spotikamo. Verjetno čez Lanževico poteka še kakšna meja. Morda med Gorenjsko in Severno Primorsko? Pa zagotovo tudi še kakšna manj posvetna? Vrh je mehko zaobljen in nič kaj pretirano ne sili kvišku, kot bi se spodobilo za tak mejnik kot je. Ampak, ne njena višina, ki s skromnimi tremi metri komaj pokuka nad magičnih dvatisoč metrov, temveč njena osrednja lega dela goro mejemercem tako posebno in ljubo. Je strateška in nadvse pomembna, saj se z nje odpre razgled na visoke Julijce povsod okoli nas. Očitno so to njeno lastnost v prvi polovici dvajsetega stoletja cenili tudi naši zahodni sosedje. Danes, ko je ta del človekove neumnosti že daleč za nami, verjamemo, da se niso želeli odreči lepoti, ki se nam ponuja tu gor. Le kdo bi se ji hotel. Ko le ne bi s sabo privlekli železne navlake, ki še danes rjavi vrh gore.
 
Povezava na izlet Lanževica.