Grad Lindek

Grad Lindek je bil zgrajen v visokem srednjem veku v času, ko so tuji, pa tudi domači zemljiški gospodje utrjevali svojo fevdalno oblast z grajenjem trdnih in težko osvojivih gradov. Nadomeščali so stare še lesene utrdbe in se dvigali na izpostavljenih pomolih in težko dostopnih vrhovih kot bleščeče krone na zmajevih glavah. S tem so poskrbeli ne samo za zunanjo moč, temveč tudi za notranjo trdnost svojih gradov kot enega glavnih simbolov oblasti nad deželo in njenimi ljudmi.
Pot do Lindeškega gradu je slikovita kot grajske razvaline. Že po nekaj minutah hoje nas pozdravi visoka stena pri kateri prečkamo Beli potok. Zdi se, kot da je tu vhod v zakladnico grajske gospode, le da prejeti darovi niso snovne narave. Pot je zelo slikovita. Vzpenjamo se pod navpičnimi stenami in nad potokom, ki si je strugo vrezal globoko v tesno grapo. Višje nas preseneti nekaj metrov visok slap. Spustimo se lahko povsem do njegovega vznožja. Nad njim potok zavije desno okoli visokega, navpičnega pomola, ki se zajeda v strugo kot gozdarski klin. Kot, da bi nam Beli potok sporočal, da sedaj prihajamo v drugi svet. Soteska se hitro razširi, potok, ki ga ponovno prečkamo, teče bolj umirjeno in mimogrede obilno odlaga lehnjak. Višje gremo mimo ribnika, ki ga zlahka spregledamo. Na njegovi gladini se zrcali mir narave, ki nas obdaja.  
Grajske razvaline še vedno kažejo svojo nekdanjo trdnost in moč. Olupljene vsega ometa se kot starodavni megaliti dvigajo visoko proti nebu in iščejo ravnotežje s tesno grapo globoko spodaj.
Vse kraljestvo, moč in slava, ki so jih bili Lindeški vitezi deležni dolga stoletja jih niso rešili in nazadnje so klonili tako kot njihova silna utrdba. Njihov rod je izumrl v 16. stoletju. Grad je zadnje stoletje večinoma životaril, končno prešel v kmečke roke in bil opuščen in prepuščen propadu v 18. stoletju.
 
Povezava na izlet Grad Lindek.