NOVI IZLETI

Kršičevec

Na Kršičevcu bomo srečali metulje Lastovičarje.
Pot na Kršičevec nas vodi mimo številnih ovčarskih ograd. Pokrajina je mehko zaobljena, travnata pobočja okoliških gričev se mešajo z nizkim grmičevjem in gozdom, ki sili vanje. Pozno poleti nas bodo na vrhu pričakali številni metulji Lastovičarji, ki nas nehote silijo, da tekamo za njimi in krilimo z rokami. Čudovita pokrajina na robu Javornikov je precej bolj divja, kot se zdi na prvi pogled.
 
Povezava na izlet Kršičevec.
 

Svete gore nad Bistrico ob Sotli

Na Orlici v vzhodnem Posavskem hribovju se nahajajo Svete gore nad Bistrico ob Sotli s reliefom Oriona.
So starodaven romarski kultni prostor, katerega zgodovina sega daleč v predkrščansko preteklost. Tako pravijo tisti, ki v skrivnostnem reliefu vzidanem v kapelo svetega Jurija vidijo eno izmed znamenj Oriona katerega kult je vladal tem krajem pred prihodom sončnega Božjega sina.
 
 

Kofce gora

Kofce gora je neizrazit vrh na najdaljšem slovenskem grebenu Košuti.
Pod planino Kofce je kapelica, kjer se marsikdo ustavi na svojem romarskem pohodu na Veliki vrh. Ampak kontemplacijo bomo lažje dosegli na Kofci gori. Je neizrazita in če gledamo Košuto iz doline jo hitro spregledamo. Ampak kljub vsemu ima povsem svojo pot, ki jo velika večina planincev spregleda in zato tudi veliko miru, ki ga na Velikem vrhu, pogosto pogrešamo.
 
Povezava na izlet Kofce gora.
 

Planina v Lazu

Planina v Lazu se nahaja visoko nad Bohinjskim jezerom.

Planina v Lazu se nahaja visoko v gorah, iz treh strani obdana z dvatisočaki. S svojimi številnimi pastirskimi kočami je ohranila pravljično prvobitnost. Tu se je čas ustavil. Ko govorimo o preteklosti te planine lahko le rečemo: "Nekoč pred davnimi časi...".

 

Povezava na izlet Planina v Lazu.

 

Golte

Na Golte se lahko zapeljemo kar s sedežnico. Na vrhu se odpre razgled na sosednje vrhove.

Golte so planinski raj za vse tiste, ki radi dihamo gorski zrak in tudi za tiste, ki ga radi dihajo, niso pa se pripravljeni nič kaj dosti spotiti zanj. Povsem na vrh se lahko popeljejo kar s sedežnico. Pa nič zato. Morda pa jim ob pogledu na lepoto sosednjih hribov sape zmanjka in jih zamika kako se tam, kjer ni sedežnice, diha

 
Povezava na izlet Golte.
 
 

Tonocov grad in slap Kozjak

Kobariška zgodovinska pot nas vodi do Tonocovega gradu in slapa Kozjak.

Opisan izlet sledi Kobariški zgodovinski poti. Popelje nas daleč v preteklost mimo mnogih še živih spominov na krvavo Soško fronto in vse do starodavnega Tonocovega gradu, ostankov utrjene poznoantične naselbine. Še dlje v preteklost nas popelje slap Kozjak. V tesni soteski nehote pričakujemo, da nam bo izza ovinka, iz temačne in hrupne dvorane slapa prišel zaželel dobrodošlico kakšen od izumrlih orjaških plazilcev, ki so nekoč vladali svetu. Vsekakor slap vname tudi tiste, ki jih bogata zgodovina Kobariškega pusti hladne.

 

Povezava na izlet Toncov grad in slap Kozjak.

 

Sveta Ema

Iz Svete Eme pri Podčetrtku se vidi s zaselki posuto Sotelsko gričevje.
Iz vrha Svete Eme se odpre razgibana pokrajina Zgornjsotelskega gričevja. Posejana je s številnimi zaselki in samotnimi domačijami, ki jih obkrožajo travniki, njive in vinogradi, med katere se vrivajo gozdne zaplate. Pozornost nam pritegnejo številne cerkvice za katere se zdi, da so jih postavili ravno na tiste griče, kjer so pokrajini najbolj v okras.
 
Povezava na izlet Sveta Ema.
 

Bevkov vrh

Bevkov vrh se nahaja na Cerkljanskem hribovju nad Idrijo.

Bevkov vrh je najvišja grba širokega in dolgega hrbta med Idrijo in Žirmi. To je svet odmaknjenih gorskih kmetij, razglednih pašnikov, zavitih kolovozov in velikega razvodja. Po njegovih strmih in zahodnih pobočjih se vode stekajo v Idrijco in Jadransko morje, po njegovih vzhodnih pobočjih pa v Soro in naprej proti Črnemu morju.

 

Povezava na izlet Bevkov vrh.

 

Planina Preval

Na planino Preval pridemo iz Ljublja po Bornovi poti, ki vodi ob vznožju Begunjščice.

Bornova pot na pašno planino Preval je razgibana, razgledna, ponekod izpostavljena in nenaporna. Pot se večinoma udobno vzpenja, le proti koncu že tik pod planino je hoja nekoliko bolj strma, a kaj ko smo tam že skoraj na cilju. Posebna poslastica za najmlajše je 100 metrov dolg rov z oknom na sredini, v katerem se bomo v poletni vročini prijetno ohladili.

 

Povezava na izlet Planina Preval.

 

Vina gora

Na Vini gori je nekoč trta obilno obrodila. Na njenem vrhu nas preseneti energetska točka.

Očitno je trta nekoč na Vini gori odlično obrodila, zakaj bi sicer hrib na vzhodnem robu Sotelskega gričevja dobil ime po vinu. Danes vinogradov na njenih pobočjih ni več, a je gora vseeno obdržala precej blagodejnega vpliva. Ko se vzpenjamo nanjo iz doline Bistrice ne pričakujemo izjemnih razgledov, ki se odprejo proti vzhodu, še manj pa izvira pozitivnih zemeljih energij na njenem vrhu. Usedemo se na klopco ob energetski točki in kmalu se počutimo, kot da smo spili kozarec dobrega vina, ki so ga nekoč tu pridelovali.

Povezava na izlet Vina gora.

Kamni grič

Kamni grič se nahaja na severnem predelu Velike gore nad Sodražico.

Če se radi potikamo po gozdovih visokih, pogosto težko prehodnih kraških planot, ki neredko presežejo 1000 metrov nadmorske višine in smo ljubitelji medvedov, potem je ta pot prava izbira. Pretežno bukovi in jelovi gozdovi Velike gore bodo izpolnili naša pričakovanja, rjavega kosmatinca pa ne bomo srečali. Na daleč se nam bo izognil, ko bomo nerodno in hrupno hlačali proti Kamnemu griču.

Povezava na izlet Kamni grič.

 

Slatnik

Sončni zahod iz vznožja Slatnika proti Črni prsti..

Danes se naivni in nepoučeni pohodnik čudi katera ljubezen do naših gora in hribov je vlekla generale in ostalo vojaško šaro na travnato planoto nad Soriško planino. Ko gre mimo stare vojašnice pod Slatnikom je prepričan, da so fantje v uniformah prepoznali zdravilnost gorskega zraka, ki veje tu čez in si postavili neke vrste letno rezidenco. In številni bunkerji so postavljeni pod zaobljenimi vrhovi planote zato, da jim pri uživanju razgledov ni prišlo do živega niti slabo vreme... Večni mir, ki so ga našli preštevilni v gorah zahodneje tu, na srečo, ni bil skaljen.

Povezava na izlet Slatnik.

Grad Kunšperk

Grad Kunšperk je sosed Cesar grada in ju loči le reka Sotla. Povezujejo ju številne legende.

Gradu Kunšperk pravijo tudi Kraljevi grad. Njegov sosed na hrvaški strani je grad Cesargrad in loči ju le reka Sotla. Obe mogočni utrdbi sta starodavni, saj so ju istočasno zgradili velikani Ajdi in to samo z enim kladivom. Med delom so si ga kar po zraku podajali. Kasneje je gospoda gradova povezala z visečim mostom, a prijateljstvo ni trajalo dolgo. Vitez Kuno iz Kraljevega gradu je z oboroženimi hlapci vdrl v Cesargrad, presenetil viteze Templjarje med molitvijo in jih vse pobil. Med begom se je ubil še sam, nakar so njegovi oboroženci vdrli še v grad Kunšperk in ga prav tako izropali. Zatem so se razbežali na vse strani sveta, grad pa je počasi propadel. A vseeno ga niso povsem izropali. Še danes so globoko pod grajskim obzidjem obokane kleti s številnimi sodi polnimi bogastva, a kaj ko ga čuvajo velike kače.

Povezava na izlet Grad Kunšperk.

Mirna Gora

Mirna Gora nad Belo krajino je znana po legendi o hudem zmaju.

Mirna Gora se nahaja na jugovzhodnem robu razgibane planote Kočevskega Roga nad Belo krajino. Skupaj s sosednjimi dinarskimi planotami tvori eno največjih gozdnih površin v Evropi. Ob njenem vznožju se nahaja več opuščenih kočevarskih vasi. Prednike njenih prebivalcev, uporne nemške kmete, so v 14. stoletju naselili Ortenburški grofi. Tekom stoletij so ukrotili in kultivirali ob naselitvi divjo in neposeljeno pokrajino. Z njimi se je na Mirno Goro v globoko votlino pod vrhom naselil tudi zlobni zmaj. Bruhal je točo, neurja in uničeval pridelek že tako revnega belokranjskega kmeta. Pomagale niso niti številne daritve, žegnana voda in procesije. Nato pa so se kmetje odločili, da bodo nad votlino sezidali cerkev posvečeno svetemu Frančišku Ksaveriju. To jim je uspelo šele po hudem boju in dobri zavetnik pred vetrom in neurji je za vedno pregnal zlobno pošast. Od tedaj se Gori reče Mirna Gora.

Povezava na izlet Mirna Gora.

Peč-Tromeja

Na Peči-Tromeji na grebenu Karavank je ograda za konje in smučišče Arnoldstein.

Peč-Tromeja je bila zaradi svoje lege na stičišču različnih narodov, jezikov in kultur uvrščena v mednarodno verigo spomenikov posvečenih miru. Njen pobudnik je duhovni mojster Šri Činmoj. Na spomeniku posvečenemu miru lahko preberemo citate mojstra iz vzhoda: "Gore so simbol miru, spokojnosti in notranje globine. Vse te odlike potrebuje človeštvo na poti do vse večje svetovne ubranosti. Doseči svoj notranji mir je človekova največja potreba. Mir ne pomeni le, da ni vojne. Mir pomeni, da vladajo ubranost, ljubezen, zadoščenje in enost."

Povezava na izlet Peč-Tromeja.

 

Špičasti vrh

Metulj posnet na poti iz Špičastega vrha nad Zadlogom.

Če gledamo na Špičasti vrh iz Zadloškega polje, ga zlahka spregledamo. Je neizrazit, poraščen z gozdom in naključni obiskovalec željan hoje, bi zlahka izbral katerega od sosednjih vrhov. Iz razglednega stolpa najprej opazimo težko prehodna in odmaknjena prostranstva visokega Trnovskega gozda. Če se sonce nenadoma skrije za oblake, nepregledna preproga dreves nič kaj prijazno potemni in šele odsev sonca v Jadranskem morju daleč na zahodu pomiri bujno domišljijo.

Povezava na izlet Špičasti vrh.

 

Sveti Lovrenc pod Storžičem

Do cerkvice Svetega Lovrenca pod Strožičem pridemo po Gamsovi poti.

Sveti Lovrenc nad Bašljem ali pa pod Storžičem, kar nam je ljubše, je le ena izmed petih cerkvic, ki so v približno pet kilometrov dolgi zračni liniji posejane pod visokimi pobočji Strožiča in sosednjih vrhov. Postavljene so ravno prav visoko, da se ne moremo izgovoriti, da so previsoko, po drugi strani pa spet dovolj visoko, da do njih ne zaidejo navade iz doline, ki ne sodijo v nebo kipeči gorski svet.

Povezava na izlet Sveti Lovrenc pod Storžičem.

 

Jurjev hrib

Češki izumitelj Josef Ressel je dal ime hrastovemu gozdu na Jurjevem hribu

Jurjev hrib se nahaja nad zalivom oziroma Drago svetega Jerneja, ki je najbolj severni predel slovenske obale. Sprehod nas vodi po gostem hrastovem gozdu, Resslovem gaju, nad največjim strnjenim nasadom oljk pri nas. V vročih poletnih dneh nam nudi obilo sence in svežine in umik pred priobalnem vrvežu. Gozd je posvečen Josefu Resslu, izumitelju ladijskega vijaka, ki je med bivanjem v Trstu velik del svojega časa posvetil ponovni pogozditvi Krasa in Istre.

Povezava na izlet Jurjev hrib.

 

Donačka gora

Krožna pot na Donačko goro pelje čez kratek plezalni odsek. Spuščamo se skozi bukov pragozd.

Na Donačko goro je bila pred več kot 150 leti speljana prva slovenska planinska pot. Namenjena je bila obiskovalcem zdravilišča v Rogaški Slatini in nas vodi skozi bukov pragozd. Domačini goro imenujejo tudi Rogatica ali Rogaška gora, medtem ko ji je današnje ime dala cerkev svetega Donata postavljena na njenih južnih pobočjih. Nekateri ji rečejo tudi Štajerski Triglav. Gora je nekaj posebnega tudi, če jo opazujemo od daleč. S svojo strmo in klinasto obliko se nam zdi, kot da je del fantastične pokrajine enega izmed holivudskih filmov, katerega dogajanje je postavljeno v čas dinozavrov ali pa v svet King Konga... 

Povezava na izlet Donačka gora.

 

Polževo

Krožna pot na Polževo je primerna tudi kot družinski izlet za otroke stare 4 do 5 let.

Polževo je dobilo ime po zlati in z diamanti okrašeni polžji hiški. Legenda pravi, da so jo v 5. stoletju dobili višnjegorski grofi. Žena beneškega doža jim jo je podarila v znak hvaležnosti, ker so v bojih s Huni rešili ranjenega beneškega plemiča gotove smrti. Hiško so podarili meščanom, ki so iz nje na slavjih pili vino. Tekom let je dragocena polžja hiška izginila in razočarani meščani so dali narediti novo. Za vsak slučaj so jo vklenili v verigo vendar je naposled brez sledu izginila tudi ta. 

Povezava na izlet Polževo.

Stare gore

Stare gore so nad Podsredo v dolini Bistrice nedaleč od Žličarja

Prostran grič s cerkvijo Žalostne Matere božje, dvema srednjeveškima kapelama in križevim potom ima več imen. Najbolj preprosto je ljudsko poimenovanje Stare gore nad Podsredo, medtem ko mu geografi pravijo Stara sveta gora. Prostran travnik vrh griča daje vtis, da je celoten prostor svetišče božanstev že od časov, ko teh krajev še ni naseljeval človeški rod in je nesrečni Žličar skrit pred soncem rezbaril žlice visoko nad dolino Bistrice. Zgornja kapela svete Ane čez katere prag tečejo zdravilne zemeljske energije govori, da tu pohodnik ne bo najdel samo mir po prijetnem sprehodu, temveč tudi vse tisto, kar pride z mirom...

Povezava na izlet Stare gore.

Vetrnik

Iz Vetrnika v Kozjanskem parku nad dolino Bistrice se lepo vidi Boč, Donačka gora, Gorjanci, Kunšperk in Pohorje.

Vetrnik se nahaja v Kozjanskem parku na vzhodnem robu Bohorja visoko nad dolino Bistrice. Še posebej je znamenit zaradi suhih travnikov na katerih uspeva kar 25 vrst ogroženih in redkih orhidej. Poleg tega nudi enega najlepših razgledov na vzhodnem koncu Slovenije, ki nam da občutek, da smo precej višje kot smo v resnici.

Povezava na izlet Vetrnik.

 

Žličar

Žličar je skalni osamelec na severnih pobočjih Veternika v Kozjanskem parku.

Strma pobočja Kozjanskega parka so večinoma porasla z gozdom in dajejo vtis nedotaknjenosti. V objemu narave se marsikje skrivajo čudovite podobe narave, ki so jih zemeljske sile oblikovale v daljni preteklosti. Občudujemo lahko brezna, okna in številne skalne osamelce. Eden takih je tudi Žličar, ki sedi v zaraslem severnem pobočju Veternika. Legenda pravi, da je bil Žličar mlad fant, ki je pasel ovce in rezljal lesene žlice, ko so tod še živeli mogočni Ajdi. Nekega dne ga je pri delu sonce tako motilo, da ga je preklel. V hipu so on in njegove ovce okameneli. Od tedaj čaka na čudežno odrešitev.

Povezava na izlet Žličar.

 

Kamnek

Preko Pirmanc in Velikega vrha nad Završnikom poteka krožna pot čez Kamnek.

Kamnek je resnično poseben vrh, saj ga lahko osvojimo kar iz starega mestnega središča Tržiča. Takih vrhov pri nas ni veliko. Preko njega, Pirmanc in Velikega vrha nad Završnikom vodi lepa krožna tura. Na vrhu nas bo pričakala slovenska zastava, nekaj klopc in vpisna skrinjica. Iz Kamneka se lepo vidi nekaj bolj znanih karavanških vrhov kot so Begunjščica, Storžič in košutin Veliki vrh.

Povezava na izlet Kamnek.

Škabrijel

Iz gozdnatega in nekoč krvavega Škabrijela se odpre razgled na Solkan in reko Sočo.

Na pobočjih Škabrijela je bilo eno bolj krvavih bojišč Soške fronte. Eden od italijanskih poveljnikov je takole opisal bojišče:"Moštvo si je naredilo zaklone iz trupel. Ni lahko ločiti živih od mrtvih, tako so premešani med seboj, da kratkomalo govoriš mrtvemu in zamenjaš živega za mrtvega... To je vojna v vsej svoji strahoti! Kljub vsemu se duh ne zlomi, ne trepečejo in se ne prestrašijo stari vojaki, vajeni številnih grozot, mirno sedijo na truplih, kadijo pipe in cigarete, jedo diščeči prepečenec in okusne mesne konzerve, obnašajo se kot da ne bi bili v vojni..."

Povezava na izlet Škabrijel.

 

Štefanja gora

Nad Adergasom se nahaja Štefanja gora s cerkvico iz katere se odpre najlepši pogled na smučišča Krvavca.

Na Štefanjo goro so romali že v srednjem veku. Prednica današnje cerkvice je stala na gori že v 12. stoletju. Nič manj znamenit ni Adergas s samostanom Velesovo na izhodišču. Le-ta ima za sabo burno zgodovino. Po večih napadih so ga v drugi polovici 15. stoletja dokončno izropali in uničili Turki. Danes se povzpnemo do cerkvice svetega Štefana večinoma iz drugih razlogov kot nekoč ampak mir, ki ga najdemo ob njej je še vedno isti.

Povezava na izlet Štefanja gora.

 

Debni vrh

Debni vrh se dviga nad skrajnim vzhodnim robom Ljubljanske kotline in nad dolino Besnico pri Zalogu.

Debni vrh se nahaja na skrajnem vzhodnem robu Ljubljanske kotline tik nad reko Ljubljanico in nedaleč od njenega sotočja s Savo in Kamniško Bistrico. Mimo njega vodi pot do prelaza Pečar in na Žagarski vrh. Blizu je tudi grad Osterberg. Na drugi strani grebena je globoka dolina Besnice pri Zalogu. Nanj vodijo številne tudi neoznačene poti, ki so jih nadelali številni obiskovalci predvsem iz vzhodnega obrobja Ljubljane. Ob lepem vremenu se zlasti lepo vidijo Kamniško-Savinjske Alpe. Iz vrha pa se odpre eden lepših razgledov na Ljubljano iz vzhodne smeri.

Povezava na izlet Debni vrh.

 

 

Rifnik

Na arheološkem najdišču Rifnik nas bodo ugrabili spomini na pradavno preteklost okolice reke Voglajne.

Na najvišji točki arheološkega najdišča Rifnik, tam kjer je nekoč stala večja od dveh cerkva nas bo domišljija kar sama pograbila in popeljala v daljno preteklost tega območja. Če nas materialna sedanjost ne izpusti iz svojih rok se med vzponom sprehodimo skozi osupljive in mogočne razvaline srednjeveškega gradu Rifnik. In, če še vedno nismo pripravljeni na popotovanje v preteklost se prepustimo razgledom iz severnega roba najdišča. Z njihovo pomočjo se bo vrvež spodaj v dolini Voglajne zdel tako daleč in tako nepomemben. Rifnik se nahaja v regiji Posavska, podregiji Bizeljsko, Senovsko in Sotelsko gričevje in še ožje v podregiji Voglajnsko in Zgornjesotelsko gričevje.

Povezava na izlet Rifnik.

 

Grad Osterberg

Razvaline srednjeveškega gradu Osterberg se nahajajo nad sotesko Besnice pri Podgradu.

Kratka opisana krožna pot do razvalin starega gradu Osterberg in nazaj do izhodišča je pravo popotovanje v preteklost. Obiščemo skromne ostanke srednjeveškega gradu, katerega nastanek Valvasor umešča v leto 1015. Pod njim so odlično ohranjeni ostanki srednjeveškega kamnoloma, ki je ugasnil šele na začetku 20. stoletja. Stari Osterberg je nedaleč stran nasledil novejši tudi srednjeveški grad. Na njegovem mestu danes stoji vila Kansky. Med drugo svetovno vojno so jo zasedli Nemci in imeli v njej karavlo. Tu je, namreč, med vojno potekala meja med Italijo in Nemčijo. Grad Osterberg se nahaja v regiji Posavska in podregiji Posavsko hribovje.

Povezava do izleta Grad Osterberg.

 

Mrzla dolina

V Mrzli dolini pod Kašeljskim hribovjem se nahaja ribnik do katerega poteka pot primerna za družine z vozičkom za otroke.

Sprehod do Mrzle doline bi lahko poimenovali tudi vodna pot. Velik del poti hodimo ob reki Ljubljanici. Sprehodimo se po umetnem otoku ob reki in ko pridemo na cilj se sprehodimo še okoli ribnika lokalnega ribiškega društva. Pot poteka ob vznožju Kašeljskega hribovja in Debni vrh, ki se nahaja direktno nad ribnikom od tu izgleda višji. Mrzla dolina se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška, podpregiji Ljubljanska kotlina in še ožje v podregiji Savska ravan.

Povezava na izlet Mrzla dolina.

 

Miklavž na Gorjancih

Sveti Miklavž na Gorjancih je na robu planote pod Trdinovim vrhom. Pot nas pripelje mimo Krvavega kamna.

Miklavž na Gorjancih je priljubljena izletniška točka na robu planotastega ravnika. Tik nad planinskim domom stoji na razglednem vrhu cerkev Svetega Miklavža. Nedaleč stran, na robu košenic, se v plitvi kotanji imenovani Izero nahaja več manjših jezerc. Navdušile nas bodo številne legende in pripovedke povezane z našim izletom. Miklavž na Gorjancih se nahaja v regiji Dolenjska, podregiji Novomeško-Krška in še ožje v podregiji Gorjanci.

Povezava na izlet Miklavž na Gorjancih.

Šance

Šance se imenujejo ostanki utrdbe katere naloga je bila varovanje Ljubljanskega gradu. Arhitekt Jože Plečnik je Šance preuredil v prijetno sprehajališče nad katerim danes dominira visok RTV oddajnik. Iz Šanc se nam odpre razgled na Ljubljansko barje, celotno območje Grajskega hriba pa je danes lepo urejen labirint sprehajalnih poti in razgledov na spodaj ležečo Ljubljano. Šance se nahajajo v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška, podregiji Ljubljanska kotlina.

Povezava na izlet Šance.

Park Tivoli

Spodaj opisana pot je samo ena izmed številnih mogočih, ki jih lahko naredimo po in ob parku Tivoli. Pot si lahko ukrojimo povsem po lastnih željah tu opisano pa uporabimo zgolj kot izhodišče idej. Park Tivoli nas bo navdušil s svojo prostranostjo, urejenostjo in neposredno bližino središča Ljubljane. Prvi del poti nas vodi po gozdnatih pobočjih Šišenskega hriba, ki sicer ostajajo prikrita številnim obiskovalcem Tivolija. Park Tivoli se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Ljubljanska kotlina in še ožje v regiji Savska ravan.

Povezana na izlet Park Tivoli.

Grad Žovnek

Na robu Dobroveljske planote, Črete in Savinjske ravnine se nahajajo ruševine Žovneškega gradu.

Nekoč močno utrjeni grad Žovnek je bil prvotno prebivališče Celjskih grofov, tedaj znanih kot svobodni gospodje Žovneški. Grad je bil na slemenu, kjer je bil najbolj ranljiv, varovan kar s tremi obrambnimi jarki. Danes ruševine postopoma obnavljajo in ohranjajo pred nadaljnim propadom. Navdušijo nas s svojo mogočnostjo in izpostavljeno lego. Iz gradu se odpre pogled na Žovneško jezero in severne vrhove Posavskega hribovja in gozdnata pobočja Dobroveljske planote. Grad se nahaja v regiji Štajerska in Prekmurje in podregiji Velenjska in še ožje Savinjska ravan.

Povezava na izlet Grad Žovnek.

 

Izvir Krke

Krožna pot do izvira reke Krke je primerna tudi za družine z majhnimi otroki. Vodi nas skozi vasi s še številnimi ohranjenimi kozolci, lesenimi podi in ostalo tradicionalno kmečko arhitekturo, ki nepogrešljivo dopolnjuje kulturno krajino tega območja. Največ naše pozornosti bo zagotovo pritegnil izredno fotogeničen izvir Poltarice in širok jez Krke v naselju Krka. Izvir Krke se nahaja regiji Dolenjska in podregiji Novomeško-Krška.

Povezava na izlet Izvir Krke.

 

Motnik

Opisana krožna pot nas vodi po Motniški turistični poti. Naprej se povzpnemo na Grajski hrib, kjer lahko danes zgolj slutimo veličino Motniškega gradu. Iz hriba se odpre razgled na Motnik, Motniško dolino in okoliške vrhove. Ogleda je vreden tudi pranger, muzej pritlikavega nosoroga, čebelnjak pri osnovni šoli, vhod v opuščeni rudnik z rudarskima vozičkoma, Vrbanovčev kozolec in Krevlov mlin na Beli. Zanimiva krožna pot je primerna tudi kot družinski izlet za otroke. Na poti sledimo oznakam z rumenim polžem. Motnik se nahaja v regiji Posavska in podregiji Posavsko hribovje.

Povezava na izlet Motnik.

Rašica

Vrh Staneta Kosca, oziroma Rašica je poleg Šmarne gore zagotovo eden izmed najbolj priljubljenih vrhov v bližnji okolici Ljubljane. To niti ne čudi. Tik pod sicer nerazglednim vrhom je planinski dom, na samem vrhu pa visok razgledni stolp. Iz njega se nam odprejo razgledi na vse strani neba. Še posebej izstopa zahodni del Kamniško-Savinjski Alp, Savska ravan in Pohograjsko in Škofjeloško hribovje. Proti vzhodu se lepo vidi Posavsko hribovje s svojimi najvišjimi vrhovi kot sta Kum in Čemšeniška planina. Krožni izlet je primeren tudi kot družinski izlet za otroke. Rašica se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Ljubljanska kotlina.

Povezava na izlet Rašica.

Sveti Lovrenc

Sveti Lovrenc oziroma Polhograjska gora se nahaja ob Polhovem Gradcu in znameniti Polhograjski graščini z urejenim parkom. Na pobočjih gore je v prvi polovici 19. stoletja tedanji lastnik posestva grof Blagaj najdel do tedaj neznano rastlino, ki so jo poimenovali Blagajev volčin. Na vrhu hriba, kjer se nahaja cerkev Svetega Lovrenca se nam odpre razgled na graščino s parkom, Polhov gradec in vrhove Polhograjskega in Škofjeloškega hribovja. Proti severu se vidijo tudi najvišji Julijski in tudi Karavanški vrhovi. Proti jugu se lepo vidi Krimsko hribovje.

Povezava na izlet Sveti Lovrenc.

Koča na Doliču

Koča na Doliču se nahaja na sedlu Dolič med Kanjavcem in Šmarjetno glavo. Prvotno kočo so postavili Italijani leta 1930. Večkrat prezidano je do sedaj že dvakrat porušil snežni plaz. Nazadnje v zimi 2008/2009. Od koče se nam odpre razgled na pobočja Kanjavca in gore, ki se dvigajo nad Zadnjico in dolino Trento. Koča na Doliču se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in v podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Koča na Doliču.

Triglavski dom na Kredarici

Triglavski dom na Kredarici se nahaja tik pod vrhom Kredarice na grebenu med Rjavino in Triglavom. Prvi dom je bil zgrajen leta 1896. Kasneje je bil večkrat povečan. Odprt je celo leto. Nudi nam razglede na greben nad Krmo od Debele peči preko Draških vrhom do Tosca in Vernarja. Proti vzhodu se vidi vrh Kredarice in Rž. Proti severu se lepo vidijo Pihavec, Dovški Gamsovec, Prisojnik, Razor, Stenar in številni ostali vrhovi. Nahaja se v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in v podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Triglavski dom na Kredarici.

Planina Zgornja Krma

Planina Zgornja Krma se nahaja ob vznožju gore Kurice in nad istoimensko bolj znano dolino Krmo. Na njej se nahaja pastirski stan Prgarca. Iz doline se lepo vidi severno ostenje vrhov Malega in Velikega Draškega vrha ter Tosca. Iz doline Krme in preko planine Zgornje Krme vodi ena izmed sicer manj obljudenih poti na Triglav. Planina se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Planina Zgornja Krma.

 

Mali Triglav

Mali Triglav je tretja najvišja slovenska gora. Je neizrazit grebenski vrh na poti na Triglav in se zato zanj kot samostojno turo odloči le redkokdo. Od njegovega vrha pa do Triglava res ni več daleč. Kljub temu gora omogoča lepo krožno pot. Tako pod vznožjem, kot tik pod njenim vrhom vodi pot med Triglavskim domom na Kredarici in Domom Planika. Iz vrha se lepo vidijo Julijci in grebenska pot na Triglav. Gora se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Mali Triglav.