NOVI IZLETI

Šmartinsko jezero

Hudinjski hribi skrivajo marsikaj. Ali vas zanima kje živi največji kuščar v Sloveniji? Ali vas zanima, kje živi edina drevesna žaba pri nas? Ali vas zanima kako se sliši, ko se ta žaba, ki velja za glasno kot pnevmatsko kladivo, oglaša? Ne potrebujete gojzarjev, kondicije, čelade... dopusta, da vse to odkrijete. Odpeljite se do romantičnega Šmartinskega jezera pri Celju in uživajte. In seveda, ne pozabite na naušnike.

Preberi več

Čemšeniška planina

Na Čemšeniško planino se da iz smučišča Prvine, kjer se lepo vidijo severni Posavski hribi, Raduha in v ozadju Vzhodne Karavanke, narediti lepo delno neoznačeno krožno pot čez razgledni in neizraziti Jelenov rog. V planinskem domu, od koder se nam odpre razgled proti jugu, imajo dober štrudl. Mešani je najboljši.

Preberi več

Lačna

Lačna nudi izredne razglede na vse strani neba. Proti severu na dolino Rižane, proti Trstu in črnokalsmeu viaduktu. Proti vzhodu se vidijo hribi Čičarije, proti zahodu Koprska brda in proti jugu Istro in Učka. Najlepša pot na Lačno je iz Kuka, samo to je že povsem druga zgodba.

Preberi več

Močilnik

V Močilniku si lahko še danes ogledamo sled pesti vodje Argonavtov. Se pa zdi, kot da je Ivan Cankar vedel še več in videl še globje v Močilnik kot legendarni Jazon:

"V mrak in hlad zavit je hranil svoje stoletne skrivnosti na dnu globočin; nihče ni vprašal zanje, pa tudi sam jih ni ponujal nikomur. Izpod silnih sivih skal, temno molčečih, se je izvila zamoklozelena voda Močilnikova ter se ustavila ter razprostrla v kotanji, da si oddahne pod senco vrb, oddahne od dolge poti po čudapolnih kraljestvih podzemskih. Mirna gladina je podobna velikemu, na stežaj odprtemu očesu, ki še ne bedi, strmi iz večerne zarje komaj odbeglih sanj. Ko si do kraja odpočije in odsanja voda Močilnikova, stopi v ozko strugo ter se napoti polagoma proti ravnemu polju in svetlemu soncu."

Preberi več

Mali plac

Sprehod po Malem placu je kot potovanje v preteklost, saj je še edini preostali prostor, ki nam kaže podobo Ljubljanskega barja več stoletij ali morda celo tisočletij nazaj. Z malce domišljije si tu lahko pričaramo Bobre Janeza Jalna.

Preberi več

Koščake

Krožna pot nas vodi po Krimskem hribovju in Blokah po precej zaraščenem gozdu in razglednih jasah iz katerih se lepo vidijo okoliški hribi. Ni se dalo prezreti vonja po snegu in medvedu.

Preberi več

Kokrsko sedlo

Dopoldan, tik pod Kokrskim sedlom, sem srečal planinca, ki mi je priporočal, da se vrnem nazaj. Da na sedlu vladajo zimske razmere, piha, je pod nulo... v glavnem brez veze... Imel je prav, ampak samo glede vremena na sedlu. Kakšnih 150 metrov višje se je pričelo poletje... gore in tudi višji hribi so se proti večeru videli odlično...

Preberi več

Turska gora

Nekaj zelo zahtevnih utrinkov in informacij iz poti na Tursko goro mimo Brane je objavljenih tudi na blogu Turska gora. Link je spodaj. Tokrat edini razgled je bil posnet na krožnem povratku v dolino po neoznačeni stezi skozi Žmavcarje, ko se je že pošteno mračilo. Ker v Kamniški Bistrici ni medvedov, tista nenavadna svinja bradavičarka (na blogu je njena slika) pa je tudi že šla v posteljo je povratek v temi potekal gladko in brez posebnosti, ki so sicer značilne za nočno hojo po gozdu...

Preberi več

Kamniško sedlo

Nekoč Jermanova vrata so se poimenovala po divjem lovcu Jermanu, ki je po najkrajši poti čez prelaz med Brano in Planjavo vodil kranjsko vojsko, da pred Turki ubrani Celovec. Danes mu je titula več ali manj odvzeta. Znameniti prelaz je znan kot Kamniško sedlo. Razgled na slap Rinko  je znan. Znano je tudi, da se lepo vidijo okoliški hribi in sosednje gore. Morda je manj znano, da se iz njega vidi tudi Potočko zijalko.

Preberi več

Votlina kralja Matjaža

Od kje se je prikradla ideja, da je ogrski kralj Matija Korvin legendarski kralj Matjaž, ki spi pod Peco? Bil je fevdalec, ki ob zasedbi slovenskih pokrajin v 15. stoletju zagotovo ni imel v mislih osvoboditve kmetov, temveč širitev svoje oblasti. Pravi slovenski in koroški kralj Matjaž, če že, je Matija (v nemških virih Matthiasch), poveljnik koroške kmečke vojske, ki se je zbrala leta 1478, da obračuna s fevdalnimi tlačitelji. Žal so naleteli na Turke, ki so jih posekali do zadnjega.

Preberi več

Dom na Peci

Dom na Peci je 1665 metrov visoko in nima razgleda. Obstaja neka komaj omembe vredna špranja s pogledom proti Smrekovcu z okoliškimi hribi in Oslovski gori ampak ta res ne more biti razlog za obisk. Razlog za obisk te planinske koče je povsem ravninski in nima nobene veze z gorami. Bograč. Imajo vrhunski bograč...

Preberi več

Grmada na Nanosu

Grmada na Nanosu je morda dobila svoje ime kot številni drugi slovenski vrhovi s tem imenom. Na njej so prižigali grmade kot opozorilo pred Turki. Možno je tudi, da so v preteklih stoletjih iz nje usmerjali ladje na morju in ne, kot pravi izročilo, iz nižje ležeče cerkve.

Preberi več

Nanos-Vojkova koča

Ne reče se, da gremo na Vojkovo kočo, Plešo, Grmado ali kakšen drug vrh ali cilj Nanoške planote. Ne, reče se, da gremo na Nanos in prav je tako. Celotni južni rob planote je izreden od zgoraj in spodaj in bi mu s kompliciranjem na posamezne vrhove delali krivico.

Preberi več

Svinjski rt

Ko prideš na Svinjski rt, se usedeš na klopco in uživaš v enem lepših razgledov na reko Savo se sprašuješ zakaj tako, vsaj za današnji okus, odbijajoče ime. Tisti, ki so ga izbrali so verjetno imeli zelo, zelo dober razlog...

Preberi več

Sveti Jožef nad Preserjem

Na mestu cerkvice Sveti Jožef vrh hriba Mlečnik naj bi nekoč stala rimska utrdba. V srednjem veku so zgradili gradič katerega kraljična začarana v kačo čuva zaklad in čaka na princa, da jo reši. No, danes pravijo, da pod glavnim vhodom v cerkev leži zaklad, ki cveti. Ob posebnih dnevih namreč rumeno sveti... V sosednji cerkvi imajo skoraj dvatisoč let staro mumijo. To zadnje je res.

Preberi več

Sveta Ana nad Podpečjo

Ljubljansko barje se najlepše vidi iz razgledne Svete Ane nad Podpečjo. Če je kratka pot iz Podpeškega jezera predolga, se lahko sprehodimo iz parkirišča nad Preserjem. Ne bomo se niti zadihali, kaj šele malce spotili. Morda so zato sosednji vrhovi precej manj obiskani...

Preberi več