NOVI IZLETI

Uskovnica

Na Uskovnici se nahajajo pastirski stani, saj se na njej še vedno pasejo krave in delajo sir.
Uskovnica je še ena izmed številnih Pokljuških planin. Zaradi lahke dostopnosti tudi z avtomobilom so jo v veliki meri zavzeli čezvikend ljubitelji planin in številni turisti, ki sem pridejo tudi od nižje ležečega Bohinjskega jezera. Kljub temu je planina še "živa". Na njej se pase živina in še vedno lahko kupimo domači sir. Lastniki številnih vikendov, nekoč pastirskih stanov, v veliki meri ohranjajo njihov tradicionalen videz in tudi na ta način ohranjajo sicer precej živahno planino. Ob jasnem vremenu se proti zahodu vidijo slikoviti vrhovi večinoma brezpotnih gora okoli Debelega vrha.
 
Povezava na izlet Uskovnica.
 

Piramida

Piramida je razgleden grič, ki se dviga nad Mariborom. Na njemi stoji kapela svete Marije in je priljubljen družinski izletniški cilj.
Maribor ima zagotovo enega najlepših mestnih parkov pri nas. Podaljša se v dolinico Treh ribnikov med Mestnim vrhom in Piramido. Slednja je pri nas edinstven preplet mestne pozidave in fotogeničnih vinogradov, ki so mestu v izvrsten okras. Piramida je od treh gričev, še Mestnega vrha in Kalvarije, ki iz severa obdajajo mestni rob najbolj obiskana, saj je najbližja mestnemu jedru in se iz nje odpira najlepši razgled na Maribor. Danes na njej stoji že od daleč vidna kapela svete Marije, za njo pa se nahajajo skromni ostanki mariborskega gradu, ki je bil v 12. stoletju postavljen za obrambo pred Madžari.
 
 

Ostrič

Ostrič se nahaja v odmaknjenih predelih Čičarije in je dom bajeslovnega Štrpeda.
Ostrič se nahaja v odmaknjenih predelih Čičarije. Po starem pripovedovanju je gora domovanje bajeslovnega Štrpeda. Tu je nekoč živelo veliko polhov in s pomočjo lune in zlatokljunega sokola Lunje se je vsakih sedem let izlegel Beli polh Štrped. Imel je bel kožušček, namesto sprednjih nog sokolja krila, tudi oči je imel sokolje, iz ušes pa mu je rastlo jesenovo listje. Štrpedi podnevi spijo v drevesnih duplinah, ali pod bukovimi koreninami, saj so silno plašne živalce. Ponoči neslišno letajo okoli in pomagajo revnim, bolnim in pomoči potrebnim. Beli Štrped ima črnega brata, ki pa ljudem povzroča le gorje. Najlepši del poti se prične, ko stopimo iz gozda na pašnike posute z brinovim grmovje in redkimi borovci. Goličava se dviga vse do piramidastega vrha Ostriča. Tu si zlahka predstavljamo Štrpede, ki letajo med redkim rastjem.
 
Povezava na izlet Ostrič.
 

Muljava

Izlet na Muljavo nas vodi skozi vasi, polja in gozdove, ki jih je bodoči pisatelj Josip Jurčič vsak dan prehodil na dolgi poti v osnovno šolo v Višnji Gori. Pokrajina s svojo dolgo zgodovino, izvrstnimi razgledi predvsem proti Suhi krajini in lepimi, a skritimi kotički narave še danes buri domišljijo. Marsikatero dogajanje v pisateljevih zgodbah je postavljeno v te kraje. Dogajanje iz znamenitega romana Deseti brat je postavljeno v dvorec Kravjek blizu katerega gremo. Je naslednik starejšega gradu Roje, ki je bil nekoč eden najpomembnejših dolenjskih gradov in domovanje ene najstarejših kranjskih plemiških družin. A, če je Josip Jurčič tem krajem s svojimi pripovedmi postavil nesmrten spomin, je bilo kolesje časa precej bolj neusmiljeno. Skromni ostanki gradov nas opominjajo, da tudi najtrdnejši zidovi minejo medtem, ko bodo zgodbe živele večno.
 
Povezava na izlet Muljava.
 

Kopitnik

Kopitnik ima razgled na dolino reke Savinje, medtem ko Dom v Gorah na izhodišču na sotesko reke Save pred Radečami.
Na Kopitnk gremo mimo Koče na Kopitniku in ravno zaradi nje je to izvrsten družinski izlet. Pričakala nas bodo igrala za otroke, klopi, žar... Če se izognemo nekaj bližnjicam ga lahko opravimo kar z vozičkom za otroke. Športnim seveda, saj je potrebno enkrat celo nekoliko močneje poriniti v kolovozni klanec. Pa tudi njemu se lahko izognemo, če želimo seveda. Med hojo se nam sem pa tja odprejo izvrstni razgledi na nekaj najvišjih posavskih očakov. Proti Gozdniku, Mrzlici in nekoliko bolj v ozadju proti Čemšeniški planini. Najbolj pa navduši greben Maliča in Šmohorja. Deluje kot manjša, posavska, verzija Košute.... In ko ravno pišemo o razgledih, če gremo prvič na Kopitnik bomo ostali odprtih ust. Naj fotografija pove svoje. Je pa hkrati, z isto sapo, potrebno povedati, da tudi izhodišče pri Domu v Gorah nudi izjemen razgled na globoko sotesko Save pred Radečami... pa seveda na Kum, ki je na drugi strani reke...
 
Povezava na izlet Kopitnik.
 

Ložno

Izvir Baba se nahaja v bližini številnih bajerjev.
Ložno je strm grič vrh katerega stoji cerkev Marije Loretske. Dviga se visoko nad bližnjimi Voglajnskimi in Severnosotelskimi griči in se hkrati staplja s temnim ozadjem visokega Bočkega pogorja. Zato bi ga iz nižje ležeče pokrajine hitro spregledali, če nas nanj ne bi opozarjala cerkev s črno Marijo. S svojo svetlo podobo vrh griča nas slej ko prej zvabi k sebi. Obljublja in tudi da veliko. Pred nami se odpre izvrsten razgled na valovito pokrajino in visoka pobočja Donačke gore. Na griču se zazdi, kdo ve zakaj, da smo zajahali val skrivnostnega Bočkega jezera katerega vode se kot piš vetra zlivajo iz globin pogorja vsepovsod po deželi.
 
Povezava na izlet Ložno.

Mrzlica

Pogled iz Mrzlice na sončne žarke, ki sijejo na Savinjsko dolino.
Razgledna Mrzlica je četrti najvišji vrh v Posavskem hribovju. Le iz Kuma, Čemšeniške planine in manj znanega Javorja bomo gledali višje na okoliško pokrajino. Prvo kočo so na njej postavili že leta 1899. Današnji planinski dom je bil postavljen kasneje. Dobro so poskrbeli tudi za najmlajše, saj so ob domu številna igrala. V kopnem se do doma lahko zapeljemo tudi z avtom zato ne čudi, da je Mrzlica eden izmed najbolj priljubljenih vrhov v slovenskem sredogorju. Severna pobočja so večinoma porasla z bukovim gozdom medtem, ko so južna pobočja posuta s krčevinami in posejana s samotnimi kmetijami vse do višine 800 metrov.
 
Povezava na izlet Mrzlica.
 

Izvir Baba

Izvir Baba se nahaja v bližini številnih bajerjev.
Čudežni izvir Baba se nahaja v skriti dolini raztresene vasi Medvedice. Pravijo, da zanesljivo napoveduje dež. Ko se prične vreme kujati sicer miren izvir bruha vodo, a se hitro pomiri. Kmalu za tem prične deževati. Nekateri tudi verjamejo, da je njegova voda, ki priteče izpod bližnjega svetega Ahaca, zdravilna. Do izvira hodimo večinoma po odmaknjeni in razgledni cesti, ki nas pripelje v dolino na dnu katere so številni bajerji. Še posebej zadnji, nedaleč stran od našega izvira, je primeren za postanek. Mimo njega teče manjši potok. Če mu sledimo v gozd bomo nekaj minut višje prišli do njegovega ogleda vrednega izvira. Nahaja se pod strmim in visokim gozdnatim pobočjem. Če se nas porajajo dvomi o zdravilnosti Babe, so tu pomisleki ovrženi. Izvir nas neustavljivo prevzame s svežim dahom, ki veje iz gore in napolni s porajajočo življensko močjo, ki se skupaj s potokom steka v dolino.
 
Povezava na izlet Izvir Baba.

Ojstrica

Na poti iz Ojstrice nas je na Korošici ujela noč.
Ojstrica se s svojo kar nekoliko osamljeno lego na vzhodnem koncu verige glavnih Kamniško-Savinjskih vrhov močno spogleduje z Dleskovškovo planoto. Pot s planine Podvežak nas popelje mimo številnih brezen, slikovitih dolin, ozkih grap in brezpotnih vrhov te planote, ki svojo pot proti nebu pogosto končajo tik pod magično mejo dvatisočih metrov. Ta pot nam Ojstrico časovno precej približa, kar je pri preostalih glavnih vrhovih te gorske verige precej redek pojav. Ko se na vrhu razgledne gore ozremo dol na razgibano planoto, ki je sedaj kot na dlani, lepota njene razbrazdane divjine pokaže svoj mehkejši, a nič manj vabljiv obraz. Kot, da gora planoti za izredno lepo pot vrača z izredno lepim razgledom.
 
 
Povezava na izlet Ojstrica nad Korošico.
 

Trdinov vrh

Pragozd pod Trdinovim vrhom nas popelje v bajeslovni svet gorjanskih vil.
Pot na Trdinov vrh nas vodi skozi prostrane gozdove pravljičnih Gorjancev. Redkokje na Slovenskem je ljudsko izročilo tako bogato in živo. Razgledne košenice na slemenu vrh gore vabijo v našo domišljijo plesoče vile. In ko se nižje spuščamo skozi izjemen bukov pragozd stopimo v domovanje bajeslovnih bitij, ki skušajo pravljične junake na poti v labirint podzavesti. Naše popotovanje pričnemo pri zdravilnem izviru Gospodična. Čarobnem napitku za večno mladost ali modrost?
 
Povezava na izlet Trdinov vrh.
 
 

Križna gora nad Škofjo Loko

Pri Križni gori nad Škofjo Loko se na razglednem kuclju nahaja cerkvica svetega Križa.
Cerkvica svetega Križa se nahaja na razglednem griču nedaleč stran od vasice Križne gore nad Škofjo Loko. Kot že tolikokrat se tudi tu čudimo izjemnemu občutku s katerim so naši predniki konec srednjega veka ta sveti objekt umestili v pokrajino. Kot da je ta kucelj tam samo zato, da se na njemu zgradi božji hram. Legenda pripoveduje, da so prebivalci cerkev sprva želeli pozidati v vasi, a je vsako noč sveti Urh zgrajeno podrl in prenesel na sedanje mesto. In prav je tako, če smo malce po pohodniško egoistični. Tu so razgledi boljši in osojne klopi pri cerkvici so v zimskih sončnih dneh glavna atrakcija in cilj številnih ljubiteljev martinčkanja, razgledov, narave, božje slave...
 
 

Vrh Jelovic

V osrčju Haloz tik pod Vrhom Jelovic se nahaja rdeča koča.
Vrh Jelovic se nahaja v osrčju Haloz in je njihov najvišji vrh. Na poti nanj nas pritegnejo posamezni griči neredko posejani s samotnimi domačijami. Na od daleč izpostavljenih legah se zdijo kot manjša gradišča. To da tej odročni in danes precej zapostavljeni pokrajini nehote videz starih časov, ko so ljudje vrh kucljev iskali predvsem varnost. Zdi se, da tu čas teče počasneje. Vrednota, ki je Haložani očitno še ne znajo ustrezno unovčiti. Ko se vozimo po ozkih in razglednih cestah se pod nami odpirajo tesne doline in strma pobočja ozkih vinorodnih gričev. Za marsikatero trto ne vemo ali je najprej za okras ali za vino. Že samo vožnja po Halozah upraviči njihov obisk.
 
Povezava na izlet Vrh Jelovic.
 

Javornik

Javornik nad Črnim vrhom nas navduši s svojim razgledom na pobočja Trnovskega gozda.
Javornik je zaradi stolpa in svoje enkratne lege izvrsten razglednik. To velja tudi za številne ostale naše vrhove, ima pa lastnost, ki je bolj redka. Na poti na vrh iz Lom nas ves čas skomina po smučanju ali mountain bike spustu. Med hojo namreč večkrat prečkamo progi teh dveh atraktivnih športov.   
 
Povezava na izlet Javornik.
 

Škalsko jezero

Okoli Škalskega jezera je spreljana sprehajalna pot primerna za družine z vozičkom za otroke.
Škalsko jezero je umetnega nastanka. Je posledica pogrezanja tal zaradi izkopa lignita v bližnjem premogovniku. Sliši in bere se zelo, če malce pretiravamo, grozno. Ampak, v resnici je daleč od tega. Jezero se je izredno lepo zlilo s svojo okolico. Okoli njega je speljana široka sprehajalna in deloma tudi zelo zanimiva učna pot. Najmanjše od treh umetnih Šaleških jezer je danes vsekakor vredno tudi samostojnega obiska. Še posebej se ga bodo razveselile družine z majhnimi otroki, sprehod pa se da opraviti tudi z vozičkom za otroke.
 
Povezava na izlet Škalsko jezero.
 

Mali Trebelnik

Mali Trebelnik se nahaja na planoti Menišiji nedaleč stran od Pokojišča znanega po ostankih rimskega zida.
Blizu Malega Trebelnika je pri Pokojišču potekala rimska zapora Claustra Alpium Iuliarum. Stari Rimljani so z njo zaman poskusili zaustaviti prodor ljudstev iz vzhoda. Kasneje v srednjem veku so se tu naselili ljudje in naselje je tekom časa dobilo ime Pokojišče. Mi pohodniki bi rekli, da zato, ker je na tem, danes kar nekoliko odmaknjenem območju po stoletjih rimske vladavine zavladal mir. Legenda pravi drugače. V eni od bližnjih vasi so pregnali roparske Turke, ki so tu naposled našli svoj večni pokoj.
 
Povezava na izlet Mali Trebelnik.
 

Most na Soči

Družinski izlet po Mostu na Soči nas vodi mimo številnih točk pozitivnih energij in izvira zdravilne vode v Modreju.
Le kdo ne pozna Mosta na Soči? Vedno znova se peljemo skozi kraj. Najprej opazimo njegovo ozko in raztegnjeno lepo ohranjeno vaško jedro, za naseljem pa nas v oči bode sijoča turkizna barva jezera. In že se peljemo naprej proti Kobaridu, Bovcu, Trenti... Torej, nihče ne pozna Mosta na Soči. Ob jezeru je speljana sprehajalna pot ob kateri se nahajajo tudi močni in označeni izviri pozitivnih zemeljskih energij. V sosednjem naselju se nahaja izvir zdravilne vode. Pri cerkvici svetega Mavra je razgledna točka s pogledom na sosednjem gore in ta del soške doline... Ampak, to vemo tisti, ki se na poti na sever tu ustavimo vsaj za kakšno uro ali dve...
 
Povezava na izlet Most na Soči.
 

Vodnikov razglednik

Vodnikov razglednik nudi izjemen pogled na Bohinjsko dolino.
Domišljija ne pozna meja. Tako se reče in tudi drži. Le ko hočemo svoje domišljijske podvige upodobiti na tem z fizičnimi zakoni omejenem svetu včasih naletimo na ovire. Ko občudujemo Bohinjsko dolino iz Vodnikovega razglednika ugotovimo, da je tudi domišljija narave brezmejna. Tu je izvedba brezhibna. Tu, ob tem brezčasnem razgledu se je zahvaljujoč pesniku po katerem se razglednik imenuje, rodila slovenska planinska poezija in tu se je koval Triglav kot simbol nas Slovencev. 
 
Povezava na izlet Vodnikov razglednik.
 

Kanjon Kokre

Kanjon Kokre je primeren tudi za družinski izlet z najmlajšimi otroki.
Kanjon reke Kokre se nahaja le eno stopnišče stran od starega središča Kranja. Še posebej zaradi neposredne bližine mesta je njegov pravi skriti zaklad, ki obiskovalca mesta ne more pustiti ravnodušnega. Zlasti proti koncu poti, ko se kanjon pod navpičnimi stenami precej zooža, rastje pa postane gostejše, težko verjamemo da je mestni vrvež nedaleč stran. Votline, ki jih je v stene tekom časa urezala erozija njegovo "tesnost" le še poglobijo. Krožen povratek je precej bolj odprt, lahko dostopna prodišča ob reki pa vir igre za najmlajše. 
 
Povezava na izlet Kanjon Kokre.
 

Lurška jama

Lurška jama se nahaja v skalnem previsu, obiskana pa je tudi zaradi izvira zdravilne vode.
Ena izmed znamenitosti, ki si jo ogledamo ob obisku Kozjanskega parka je zagotovo tudi Lurška jama pri Zagorju. Je del Marijine romarske poti, ki povezuje slovenska in hrvaška Marijina svetišča, od katerih so najpomembnejše slovenski Ptujska gora in Svete gore nad Bistico ob Sotli ter hrvaška Marija Bistrica. Skromno svetišče posvečeno Lurški Mariji se nahaja pod velikim skalnim previsom. Znano in obiskano je tudi zaradi izvira zdravilne vode, ki je še posebej blagodejna za oči. Ob obisku jame vsekakor ne moremo spregledati Zagorja, saj ima vas zelo lepo ohranjeno vaško jedro. Znano je tudi po mogočni božjepoti cerkvi Marije Pomočnice, ki bedi nad krajem.
 
Povezava na izlet Lurška jama.
 

Veliki Rogatec

Veliki Rogatec je razglednik s pogledom na številne sosednje planine.
Osameli Veliki Rogatec je izvrsten razglednik. Iz njega se odpre razgled na kopico planin, ki jih je na temu predelu Kamniško-Savinjskih Alp na pretek. Menina, Kašna in Velika planina, Golte, Podvežak pod Dleskovškovo planoto, Zgornji Špeh pod njegovim vznožjem, če omenimo nekatere bližnje in bolj znane ali pa morda najlepše... in navsezadnje sosednja Lepenatka s sedlom Kal. Z njima Veliki Rogatec tvori neločljivo celoto. Če je sicer večino časa precej strma pot na goro in z nje trening za telo, je mehko zaobljena in pašna Lepenatka skupaj z v verigo okovano samotno cerkvico svetega Lenarta trening za našo pohodniško dušo.
 
Povezava na izlet Veliki Rogatec.
 

Porezen

Porezen se nahaja nad Baško grapo.
Porezen zagotovo nudi najlepši razgled na Spodnje Bohinjske gore, nanj pa se najlepše vidi iz bližnje, v stare zgodbe ovite, Kojce. Je izvrsten razglednik osamelec iz katerega so okoliška hribovja kot na dlani. Gora je doživljala tudi težje čase. V prvi polovici 20. stoletja je italijanska vojska nanj zvlekla kup šare in sezidala številne bunkerje in rove. Kasneje med drugo svetovno vojno so postale vojaške naprave in bližnja pobočja prizorišče krvavega spopada na kar nas spominja spomenik padlim borcem NOB. Danes Porezen preživlja mirne čase. Eno izmed vojašnic so preuredili v planinsko Kočo na Poreznu, ostali obiskovalci pa se borimo kvečjemu s samim sabo medtem, ko grizemo kolena na strmih poteh proti vrhu. Naš trud je bogato poplačan.
 
Povezava na izlet Porezen.
 

Mrežce

Mrežce so priljubljen planinski cilj, ki se nahaja poleg bolj znane Debele peči.
Mrežce so priljubljen planinski cilj, saj je vrh lahko dostopen. Nahaja se nad planino Lipanco in direktno nad Blejsko kočo. Južno pod vrhom valovijo temačni pokljuški gozdovi medtem, ko severna ostenja gore drvijo globoko v dolino Krmo. Tu so številni dvatisočaki, ki obkrožajo Triglav kot na dlani. Draška vrhova in bližnji Viševnik si delijo isti greben kot Mrežce. Isto velja za vzhodno sosedo Debelo peč. Vzpon na goro po direktni in nekoliko bolj strmi poti in nato povratek mimo Debelega vrha bo zagotovo zadovoljil tudi bolj izbirčne ljubitelje krožnih poti.
 
Povezava na izlet Mrežce.
 

Socerb

Socerb je srednjeveški grad na robu razglednega Kraškega roba.
Socerb se nahaja na razglednem Kraškem robu vrh prepadne skalne stene. Grad ima silno burno zgodovino, saj so zanj dolga stoletja potekali spopad zlasti med Benečani in Habsburžani. Bil je pomemben člen v dolgi obrambni verigi, katere del sta, zaradi svoje v slovenskem prostoru izjemne lege tudi Črni Kal in obrambni stolp v Podpeči. Danes je grad predvsem odličen izletniški in tudi pohodniški cilj, saj je z njega odpre izvrsten razgled na Tržaški zaliv, mesto Trst, Šavrinsko gričevje in Koprska brda.
 
Povezava na izlet Socerb.
 

Boskovec

Boskovec je najvišji vrh alpske planote Golte.
Boskovec je najvišji vrh Golt, a v poletnih mesecih kljub temu precej sameva. Večina obiskovalcev raje zavije proti gostinski ponudbi in vrvežu vrh smučišč na zahodnem delu planote, zato bomo na njemu našli več miru in samote. Najlepši del poti nas vodi mimo velikih kalov slikovite Hleviške planine in preko prelaza Istje. Tu se nahajajo klopce in razgledi proti bližnjemu Smrekovcu.
 
Povezava na izlet Boskovec.
 

Straška gora

Straška gora nas po obisku jame Velike Prepadne navduši z razgledom na obsežne dolenjske gozdove.
Straška gora in njena bližnja okolica imata dolgo in burno zgodovino. Gora se nahaja nad reko Krko, ki je bila v daljnem srednjem veku mejna reka Slovenske marke in Ogrske. Višnjegorski grof Albert je na lastno pobudo po dolgotrajni ofenzivi mejo uspešno premaknil na reko Kolpo v Beli krajini. V boj so odhajali tudi iz bližnjega gradu, utrjene mejne postojanke Stara Soteska. Nahaja se na ovinku, kjer Krka zavije iz slikovite doline, ki ji je upravičeno dala sloves ene izmed naših najlepših rek. Tu so se nekoč potikali tudi Stari Rimljani. O temu priča Rimska pot, steza s sledmi rimskih ostankov po kateri se krožno vračamo po obisku kraške jame Velike Prepadne in razglednega vzletišča Peter. Danes je gora doživlja precej bolj mirne čase. Njena južna pobočja so v veliki meri posuta z vikendi in zidanicami.
 
Povezava na izlet Straška gora.
 

Dolina Voje

Dolina Voje je posuta s številnimi pastirskimi kočami.
Dolina Voje se začenja pri naselju Stara Fužina in končuje v zatrepu pod visokimi in strmimi pobočji Tosca in pokljuške planine Uskovnice. Protiutež visokemu Toscu so mehki in svetli senožetni travniki, ki so tekom časa prekrili debelo talno moreno Mostniškega ledenika, ki je izoblikoval dolino. Del poti hodimo ob gorskem potoku Mostnici, ki naš izlet zaključi ob 20 metrov visokem slapu, ki pada v globok tolmun. Mogočne ledeniške sile danes mirujejo, zato pa si Mostnica še vedno reže svojo pot iz gora. Nižje v dolini potok dolbe znamenito sotesko imenovano Korita Mostnice, ki se konča pri Hudičevem mostu nedaleč stran od Starih Fužin.

Povezava na izlet Dolina Voje.
 

Veli Badin

Veli Badin je znameniti akustični spodmol nad Sočergo.
Spodmol Veli Badin domačini imenujejo tudi ušesa Istre. Pa ne zato, ker z manjšo pomočjo domišljije spominjajo na velikanska slonja ušesa, temveč zato, ker tu vlada prav posebna akustika. Staro pripovedovanje pravi, da so tu nekoč prisluhnili šepetu okoliških vasi. Danes se tu sliši predvsem sicer neslišne avtomobile, ki hitijo globoko v dolini, kot da se vozijo le nekaj deset metrov stran od nas.
 
Povezava na izlet Veli Badin.
 

Kamniška Bistrica

Kamniška Bistrica si je v skalo urezala dve vrtoglavi soteski Veliki in Mali Predaselj.
Nekoč so revni gozdarji spravljali les v dolino tudi po strugi Kamniške Bistrice. Nekega dne se jim je les zagozdil v soteski Mali Predaselj, kjer je nastal lep slap. Ljudje so tekom časa pozabili na dogodek in celo znanstveniki so domnevali, da je slap nastal zato, ker reka še ni dovolj izdolbla skale in izravnala struge. Nato pa je leta 1952 divjalo silno neurje, ki je odplavilo zagozdeni les in material, ki se je tekom let nabiral za njim in slap je izginil.
 
Povezava na izlet Kamniška Bistrica.
 

Smuk na Semiški gori

Cerkvica svetega Lovrenca se nahaja poleg razvalin gradu Smuk.
Pot na Smuk na Semiški gori nas vodi preko neizrazitega in gozdnatega vrha Semenič. Ime je dobil po vitezih, ki so tu že v 12. stoletju zgradili enega najstarejših gradov pri nas. Čez nekaj stoletij so zgradili in se preselili v le slabo uro hoje oddaljen grad Smuk, ki pa je danes razvaljen. Blizu stoji lepo obnovljena in nekoč grajska cerkvica svetega Lovrenca. Krožno se vračamo po Smuški cesti visoko nad Belo krajino. Vodi nas mimo številnih zidanic in vinogradov in je zagotovo ena najlepših panoramskih cest pri nas.
 
Povezava na izlet Smuk na Semiški gori.
 

Lepenatka

Lepenatka je planina, kjer se spokojno pase in prežvekuje radovedno govedo.
Na razgledni Lepenatki se nahajamo v svetu planin. Do nje smo se povzpeli preko planine Zgornji Špeh. Ena od poti nanjo vodi preko Kašne planine. Menina planina ni daleč. Proti vzhodu so Golte. Proti osrednjim Kamniško-Savinjskim Alpam bomo z nekaj truda opazili planini Podvežak in Ravne. Na zahodu se širi Velika planina... Seveda je tudi Lepenatka s sedlom Kal planina. Ljubitelji planin, vabljeni!
 
Povezava na izlet Lepenatka.
 

Rimski zid pod Jerebičjo skalo

Rimski zid pod atraktivno Jerebičjo skalo.
Rimljani so v 4. stoletju, ob zatonu svojega imperija, v brezupnem poskusu ohranitve svoje blaginje in kulture postavili zaporni sistem imenovan Claustra Alpium. Iz vzhoda prodirajočim ljudstvom, ki so se želela polastiti zahodnega blagostanja, naj bi preprečil prodor na osrednje rimsko ozemlje v Italiji. Zid ni mogel učinkovito opraviti svoje naloge, saj so se njegovi graditelji bolj kot s prenovo svoje družbe ukvarjali z izčrpavajočimi spori in državljanskimi vojnami za prevzem že izgubljene oblasti.
 
 

Kojca

Za Kojco je značilna visoka senena kopica, ki je na fotografiji skriva za soncem.
Na poti na Kojco gremo mimo Hudičevega roba, skale, ki je pokopala vraga. Hotel se je polastiti duše hudobne babe, a ga je ukanila in v strmih pobočjih gore je sam najdel pogubo. Razglede iz Kojce si bomo najbolj zapomnili po Poreznu. Pogled nanj je od tu najlepši in zagotovo si obljubimo, da bo eden izmed naših prihodnjih ciljev.
 
Povezava na izlet Kojca.
  

Kobilja glava

Na Kobilji glavi nas bodo obletavali številni metulji.
Kobilja glava je izvrsten razglednik na južnih pobočjih Spodnjih Bohinjskih gora. Do izhodišča na planini Stador se lahko zapeljemo po imenitni gorski cesti in si tako prihranimo velik del poti. Na vršnih travnatih pobočjih pa nas bodo razveselili številni pisani metulji.
 
Povezava na izlet Kobilja glava.
 

Sveti Ožbolt

Tik pod cerkvijo svetega Ožbolta je cvetela Kranjska lilija.
Tu so se ljudje od nekdaj radi zadrževali. K cerkvici svetega Ožbolta je nekoč vodila božja pot, ki pa je s časom ugasnila, tako kot je pred njo na istem mestu ugasnil poganski tempelj.  Danes k svetemu Ožboltu poromamo tudi zaradi lepih razgledov ter sveta, moči in slave, ki so temu kraju nekoč pripadali.
 
Povezava na izlet Sveti Ožbolt.
 

Poldanovec

Fotografija posneta na Poldanovcu prikazuje Matajur zakrit z večernimi meglicami.
Poldanovec se nahaja na Govcih, visokem in prepadnem robu Trnovskega gozda nad Gorenjo Trebušo. Pot do odročnega vrha poteka po razbiti grapi, premagati pa moramo več kot 1000 metrov višinske razlike. Iz Lokev je zgodba povsem drugačna. Široka in udobno položna makadamska cesta nas pripelje, peš seveda, do vznožja trnovskega razglednika, kjer nas nato čaka še morda največ 30 minut zmernega vzpona.
 
Povezava na izlet Poldanovec.
 

Planinca in Ledena jama

Cerkvica na Planinci se nahaja tik ob eni izmed številnih poti na Krim.
Cerkvica na Planinci se nahaja tik ob eni izmed poti na Krim. Zgodovinarji jo uvrščajo med ene izmed najstarejših cerkva na slovenskem, omenil pa jo je tudi znameniti Valvasor. Po legendi jo je zgradil ižanski grof potem, ko se je čudežno ubranil napada medveda. Vračamo se mimo Ledene jame, katere vhod je vreden tudi samostojnega obiska.
 
Povezava na izlet Planinca.
 

Špilnik

Špilnik se nahaja nad južnimi obronki Hrušice.
Špilnik je manj znan vrh nad južnimi pobočji Hrušice. Planinci ga večinoma obiščemo na poti od Planinske gore do cerkvice svetega Lovrenca nad Postojno. Vrh je razgleden zlasti proti severu. Preko širokih gozdov Hrušice, Idrijskega in Cerkljanskega se v ozadju v vsej svoji širini bohotijo Julijske Alpe.
 
Povezava na izlet Špilnik.
 

Radensko polje

Na Radenskem polju od kraških pojavov najbolj presenetita ponorni Zatočna in Lazarjeva jama.
Radensko polje bo z gradovoma Boštanj in starodavnim Čušperkom privabilo tudi marsikaterega ljubitelja zgodovine. Domoljubi se bomo sprehodili na osamelec Kopanj, kjer je nekaj predšolskih let preživel France Prešeren in si po kratkem vzponu potešili žejo pri čudežnem Marijinem studencu. In potem se bomo sprehodili do Zatočne in Lazarjeve jame. Za močne rešetke pred visokima vhodoma ponornih jam se zdi, da so tam zato, da globko v temnem podzemlju zadržijo skrivnostna mitološka bitja naših prednikov.
 
Povezava na izlet Radensko polje.

Jepca

Iz planine na Jepci se odpre izreden pogled na zahodna ostenja Kepe.
Na Jepci se nahaja manjša še pašna planina iz katere se odpre izjemen razgled na zahodna vršna ostenja Kepe. Nanjo se navezuje preko sedla z mednarodnim planinskim mejnim prehodom in višje preko Koroške Male Kepe. Jepco obišče redkokateri planinec, še manj pa si jih jo izbere za samostojen gorski cilj, saj na mejnem prehodu velika večina zavije direktno proti sicer precej obiskani Kepi. Zaradi tega bomo na Jepci našli obilico miru, pogled na Kepo pa daje planini močan pridih po visokogorju.
 
Povezava na izlet Jepca.
 

Polhograjska Grmada

Polhograjska Grmada je kljub bližini Ljubljane tudi svet samotnih hribovskih kmetij.
Polhograjska Grmada je precej obiskan vrh, priljubljen zlasti pri prebivalcih zahodnega obrobja Ljubljane. Kljub bližini mesta je to tudi svet globokih grap in samotnih hribovskih domačij. Ko se vzpenjamo proti vrhu, se nam zdi, da bomo prišli precej višje, kot piše na zemljevidu. Zlasti pot od Male Grmade do Grmade vodi po ozkem in razglednem grebenu in tu imamo vtis, da bomo prišli na goro, ki bi se rada merila z dvatisočaki, ne pa nekaj čez tisoč metrov visokim sosedom Toščem.
 
Povezava na izlet Polhograjska Grmada.
 

Kepa

Kepa se s svojo piramidasto obliko deluje kot stražni stolp, ki bedi nad mejo...
Severna strmo spuščajoča skalnata pobočja dajejo Kepi značilno piramidasto obliko. Njen celoten greben leži na državni meji z Avstrijo. Lahko bi rekli, da tako kot vse Zahodne Karavnake. Morda zato, če gledamo Kepo iz kakšnega bližnjega Julijca deluje kot stražni stolp, ki se dviga visoko nad ostalimi sosednjimi vrhovi in bedi nad mejo. Ampak, to se nam samo zdi. V gorah ni meja...
 
Povezava na izlet Kepa.
 

Otliško okno

Otliško okno je po ljudski pripovedi s svojim rogom po nesreči izvrtal hudič.
Otliško okno je nastalo v svetlosivem apnencu ob močnem tektonskem premiku. Ja, možno je tudi, da je nastalo s poglobitvijo kraške vrtače, katere dno se je odprlo na zunanjem pobočju. Kako dolgočasna znanstvena razlaga. Ljudska modrost pravi nekoliko drugače. Okno je nastalo v času ko sta Kristus in sveti Peter še hodila po zemlji. Ustavila sta se pri Čavnu, da si nekoliko oddahneta. Tu je Kristus Petru razkril, da Čaven stoji na treh zlatih stebrih nad zlatim jezerom. Ta pogovor je slišal Hudič in se odločil, da bo zaklad dvignil. Naredil si je dve oprtnici, eno iz drata, drugo iz cvirna in si oprtal Čaven. Vstal je tako naglo, da se mu je oprtnica iz drata strgala. Pri tem se je spotaknil in s tako silo treščil v Otliško reber, da je v skalo z rogom zvrtal luknjo.
 
Povezava na izlet Otliško okno.