NOVI IZLETI

Obolno

Prostrano in razgledno Obolno je lepo zaobljeno na vse strani. Enako velja za razglede iz tega Dolenjskega vrha.
Obolno ima na vse strani lepo zaobljen prostran in razgleden travnat vrh. Morda iz tega izhaja njegovo ime. Včasih, ko vrh še ni imel imena so domačini zagotovo rekli, da gredo na tazgornji zaobljeni travnik in morda se je iz tega počasi razvilo ime Obolno. Kakorkoli, Obolnemu resnično pristoji ime Obolno.
 
Povezava na izlet Obolno.
 

Janina nad Rogaško Slatino

Izviri mineralne vode v Rogaški Slatini so po legendi povezani z Apolonom, bogom sonca in zdravilstva in krilatim Pegazom.
Bog Apolon, bog sonca in zdravilstva je ustvaril krilatega Pegaza in mu naročil naj pije vodo iz vrelca v Rogaški Slatnini. Tako pravi legenda iz 17. stoletja. Stari Grki so Pegaza povezovali predvsem izvirsko vodo. Povezovali so ga z viharji, za previdnega Zeusa pa je nosil grom in strelo. Pegaz je oblak, ki prinaša plodno vodo... Legendarna povezava sončnega Apolona in Pegaza z izviri mineralne vode v Rogaški Slatini nam na globoko simbolen način govori o njenih zdravilnih učinkih.
 
Povezava na izlet Janina nad Rogaško Slatino.
  

Vače

Fotografija prikazuje detajl iz situle z Vač.
Kdo ne pozna slovite situle z Vač? Danes si kar težko predstavljamo razgibano življenje, ki je nekoč potekalo v bližini danes kar nekoliko odmaknjenih in zaspanih Vač. Slovita situla in številne druge manj znane najde pričajo o bogastvu in izjemnosti bližnje okolice tega kraja. Še težje je verjeti, da so bile Vače nekoč pod morjem. Tik ob robu naselja si lahko ogledamo 13 milijonov let staro morsko "plažo"...
 
Povezava na izlet Vače.
 

Planina nad Vrhniko

Planina nad Vrhniko si zasluži obisk iz vse Slovenije in ne samo od lokalcev.
Planina nad Vrhniko je eden tistih številnih vrhov na katere zahaja predvsem lokalno prebivalstvo. Pa vendar vrh s številnimi potmi in naravnimi znamenitostmi presega lokalni okvir. Planina je s svojim visokim stolpom izreden razglednik, ki bo navdušil tudi tiste, ki se bodo pripeljali iz bolj oddaljenih koncev Slovenije.
 
Povezava na izlet Planina nad Vrhniko.
 

Izvir Ribnice

Rečica Ribnica izvira pod Veliko goro, kjer po izročilu biva velikan.
Po ljudskem verovanju je v Veliki gori jezero polno rib. Tu živi velikan, ki je nekoč lovil ribe v Ribniški dolini... Morda so zato po drugi svetovni vojni pri izviru postavili ribogojnico. Verjetno so računali na ribe iz Velike gore. Kdo bi vedel. Kakorkoli, danes ostanki te ribogojnice lepo dopolnujejo neokrnjeno, močvirsko naravo okoli izvirov Ribnice in navzdol ob njenem toku. Ob sončnem vremenu se kljub številnim algam v reki prelivajo turkizni odtenki. Ko Ribnica zapusti vznožje Velike gore se v dolgih ovinki vije preko vlažnih travnikov Ribniškega polja...
 
Povezava na izlet Izvir Ribnice.

Grad Podsreda

Grad Podsreda je najlepši od kapelice svetega Florjana.
Grad Podsreda kaže najlepšo podobo od kapelice svetega Florjana. Skupaj z istoimenskim trgom, ki je ohranil svojo podobo iz 19. stoletja in starodavnimi Starimi gorami tvori na slovenskem neponovljivo in izredno lepo ohranjeno zgodovinsko celoto.
 
Povezava na izlet Grad Podsreda.
 

Izvir Rakitnice

Izvir Rakitnice se napaja iz Velike gore in Bukovice.
Velik del poti nas spremlja pogled na Okamenele svate tik pod vršnim robom Velike gore. Spremljali so nevesto, ki je zaradi vročine preklela sonce in tisti hip so se vsi spremenili v visoke apnenčaste sklade. Ko bi nesrečnica le vedela, da je ob vznožju Velike gore čudovit izvir Rakitnice. Svoj pregret jezik bi ohladila v turkizni vodi in danes bi morda namesto bajke o svatih poznali zgodbo o lepi izvirski vili rečice Rakitnice.
 
Povezava na izlet Izvir Rakitnice.
  

Debeli vrh

Iz Debeleg vrha se odpre izvrsten razgled na goro Ogradi.
Prostrani in razgledni Debeli vrh je zelo primeren za planiranje poti po Julijcih. Gora se drži ravno prav stran od ostalih vrhov, da jih lahko panoramsko zajamemo preko vseh strani neba. Izbira je številna in zelo težka. Vsak vrh posebej mami. Izjema je gora Ogradi, ki je le prelaz stran od pobočij Debeluha. Zlasti ob sončnih zahodih njena oranžno obžarjena pobočja vabijo, da se na izhodišče pri planini Blato vrnemo kar preko nje.
 
Povezava na izlet Debeli vrh.

Soteska reke Bistrice

Metulj slikan med sprehodom po soteski reke Bistrice pod Svetimi gorami..
Otroke lahko naložimo kar v voziček in jih zapeljemo vse do predela, kjer tesna soteska spusti skozi le reko Bistrico. Nazaj grede nas, zlasti v zimskih mesecih, velik del poti spremlja pogled na Svete gore. Strmo se vzpenjajo nad reko Bistrico. Morda zaradi drevja, morda zaradi globine soteske, morda pa zaradi česa drugega se zdi, kot da cerkev lebdi visoko nad sotesko in motri reko medtem, ko zapušča Posavsko hribovje na poti k mejni Sotli.
 
Povezava na izlet Soteska reke Bistrice.
 

Orle

Orle so razpotegnjena vas na vzhodnem robu grebena Golovca.
Z izletom pričnemo na skrajnem vzhodnem robu Golovca. Sprva se ogrevamo na gozdni trim stezi, ko pa pridemo v razpotegnjeno vas Orle lahko uživamo v razgledih na skrajne jugozahodne obronke Posavskega hribovja. Vračamo se mimo prazgodovinskega Molnika in živahnega ribnika ob njegovem vznožju. Že proti koncu izleta nas pot vodi mimo v legendo zavitega Marenčka.
 
Povezava na izlet Orle.
   

Toplica Straža

Topli izvir Straža pri Spodnjih Pirničah je priljubljeno shajališče okoliških prebivalcev.
Nekoč so vaške gospodinje hodile k toplemu izviru Straža prati perilo, danes pa gredo do izvira zgolj na sprehod. Sem pa tja si otroci med čofotanjem po plitvi vodi operejo noge, to pa je tudi vse kar je ostalo od pranja. Čas teče naprej, Straža pa je danes še edini ohranjeni izvir te vrste v Ljubljanski kotlini.
 
Povezava na izlet Toplica Straža.
 

Deska

Vrh Deske označuje velik možic. Zadaj se vidi Konj.
Gora Deska je res dolga in ravna ampak, vseeno se to ime zdi tako nedomiselno. Dila ali ploh se slišita precej bolje, bolj domače. Morda pa ime ne opisuje oblike gore, ampak dogajanje na njej. Namreč, ne moremo reči gledališki plohi ali pa gledališke dile, lahko pa rečemo gledališke deske. Mi, ki pridemo iz doline le sem pa tja na to izjemno goro res ne moremo vedeti vsega o njej.
 
Povezava na izlet Deska.
 

Braslovško jezero

Fotografija kaže manjši pomol s čolnom na Braslovškem jezeru.
Braslovško jezero se nahaja ob vznožju planote Dobrovlje. Ob svojem nastanku ni zalilo zgolj del struge potoka Trebnik, temveč se je tudi zlilo s svojo bližnjo okolico, tako da nepoučeni sprehajalec sploh ne opazi, da gre za umetno jezero. Danes je namenjeno predvsem sprehodom in oddihu v naravi.
 

Povezava na izlet Braslovško jezero.

  

Malo Kladivo

Iz Malega Kladiva se lepo vidi planina Pungart ob vznožju Košute.
Malo Kladivo bi lahko poimenovali tudi Zapostavljeno Kladivo. Čeprav pešpot vodi le nekaj minut stran od njegovega vrha, se le redkokdo povzpne nanj. Pa ni krivo razpotje, ki ga zlahka spregledamo. Krivo je višje Veliko Kladivo, ki je na temu razpotju že tako blizu in tako mogočno. Ampak, ravno to je priložnost manjšega brata. Na njemu se zognemo vrvežu višjega soseda in če se želimo pohvaliti kako mogočno je Veliko Kladivo, njegove najlepše fotke bomo naredili ravno od tu. In tega tisti, ki hitijo mimo na velikega soseda ne vedo.
 
Povezava na izlet Malo Kladivo.
  

Gruska jama

V suhem robu Gruske jame je prebival puščavnik Eremit Valentin.
V ozki zatrepni dolini Gruska, tik pod istoimensko jamo je bil nekoč cvetoč trg. Razvratnim prebivalcem ni bilo nič sveto. Kljub opozorilom skrivnostnega starčka so rajali tudi na veliki petek, nakar se je stresla zemlja in ves trg se je pogreznil. Vse kar je bilo živega je okamenelo. Pravijo, da se da skozi Grusko jamo še danes prilesti do velike votline globoko pod zemljo. V njej so še vedno ljudje sedeči pri kosilu, nekateri ležijo na tleh, vsi pa so mrtvi in okameneli. Morda je Eremit Valentin, ki se je naselil v jamo leta 1936 poznal njene skrivnost. Pravijo, da je v jami premišljeval o svojem lahkotnem življenju in pesnikoval. Ljudem je ostal v spominu kot gruskojamski puščavnik in posebnež.

 

Povezava na izlet Gruska jama.

  

Planina Zajamniki

Planina Zajamniki je znana po ulici pastirskih stanov.

Planina Zajamniki je znana po svoji dolgi, fotogenični ulici pastirskih stanov in po svojih razgledih na okoliške vrhove. Marsikdo se zmrduje nad vikendaši, ki so zasedli planino in hkrati pozablja, da sodobni čas nima posluha za nostalgijo. Današnji prebivalci in obiskovalci planino ohranjajo živo in ko se bo krog življenja obrnil nazaj k starim vrednotam, se bo zagotovo tudi marsikateri sodobni vikendaš odločil za pastirski poklic.

 

Povezava na izlet Planina Zajamniki.

Košenjak

Košenjak je dobil svoje ime po nekoč bogatih košenicah vrh slemena.

Košenjak je dobil ime po nekoč bogatih vršnjih traviščih košenicah. Pridelava krme je bila včasih precej težja kot danes in kmetje so si pomagali tudi s košnjo hribovitih travnatih pobočij. Danes travišča na Košenjaku kljubujejo številnim smrekam, ki silijo vanje in zapeljivo vabijo pohodnika naj se uleže v mehko travo in uživa v gorskem soncu.

 

Povezava na izlet Košenjak.

Trije kralji

Trije kralji je smučarsko rekreacijsko središče na vzhodnem Pohorju.

Izlet do Treh kraljev je eden tistih redkih, kjer je izhodišče višje od cilja. Velik del poti hodimo po brvi, ki nas vodi skozi deloma močvirnat gozd visoko na Pohorju.

 

Povezava do izleta Trije kralji.

Mrzla jama

Vhod v Mrzlo jamo se nahaja v globoki globeli in je zelo atraktiven.

Ko stojimo v ozki globeli pred vhodom v Mrzlo jamo si zlahka predstavljamo, da se bo iz nje priplazil že davno izumrli jamski medved ali kakšen od prednikov sodobnega človeka. 

Povezava do izleta Mrzla jama.

 

Kršičevec

Na Kršičevcu bomo srečali metulje Lastovičarje.
Pot na Kršičevec nas vodi mimo številnih ovčarskih ograd. Pokrajina je mehko zaobljena, travnata pobočja okoliških gričev se mešajo z nizkim grmičevjem in gozdom, ki sili vanje. Pozno poleti nas bodo na vrhu pričakali številni metulji Lastovičarji, ki nas nehote silijo, da tekamo za njimi in krilimo z rokami. Čudovita pokrajina na robu Javornikov je precej bolj divja, kot se zdi na prvi pogled.
 
Povezava na izlet Kršičevec.
 

Svete gore nad Bistrico ob Sotli

Na Orlici v vzhodnem Posavskem hribovju se nahajajo Svete gore nad Bistrico ob Sotli s reliefom Oriona.
So starodaven romarski kultni prostor, katerega zgodovina sega daleč v predkrščansko preteklost. Tako pravijo tisti, ki v skrivnostnem reliefu vzidanem v kapelo svetega Jurija vidijo eno izmed znamenj Oriona katerega kult je vladal tem krajem pred prihodom sončnega Božjega sina.
 
 

Kofce gora

Kofce gora je neizrazit vrh na najdaljšem slovenskem grebenu Košuti.
Pod planino Kofce je kapelica, kjer se marsikdo ustavi na svojem romarskem pohodu na Veliki vrh. Ampak kontemplacijo bomo lažje dosegli na Kofci gori. Je neizrazita in če gledamo Košuto iz doline jo hitro spregledamo. Ampak kljub vsemu ima povsem svojo pot, ki jo velika večina planincev spregleda in zato tudi veliko miru, ki ga na Velikem vrhu, pogosto pogrešamo.
 
Povezava na izlet Kofce gora.
 

Planina v Lazu

Planina v Lazu se nahaja visoko nad Bohinjskim jezerom.

Planina v Lazu se nahaja visoko v gorah, iz treh strani obdana z dvatisočaki. S svojimi številnimi pastirskimi kočami je ohranila pravljično prvobitnost. Tu se je čas ustavil. Ko govorimo o preteklosti te planine lahko le rečemo: "Nekoč pred davnimi časi...".

 

Povezava na izlet Planina v Lazu.

 

Golte

Na Golte se lahko zapeljemo kar s sedežnico. Na vrhu se odpre razgled na sosednje vrhove.

Golte so planinski raj za vse tiste, ki radi dihamo gorski zrak in tudi za tiste, ki ga radi dihajo, niso pa se pripravljeni nič kaj dosti spotiti zanj. Povsem na vrh se lahko popeljejo kar s sedežnico. Pa nič zato. Morda pa jim ob pogledu na lepoto sosednjih hribov sape zmanjka in jih zamika kako se tam, kjer ni sedežnice, diha

 
Povezava na izlet Golte.
 
 

Tonocov grad in slap Kozjak

Kobariška zgodovinska pot nas vodi do Tonocovega gradu in slapa Kozjak.

Opisan izlet sledi Kobariški zgodovinski poti. Popelje nas daleč v preteklost mimo mnogih še živih spominov na krvavo Soško fronto in vse do starodavnega Tonocovega gradu, ostankov utrjene poznoantične naselbine. Še dlje v preteklost nas popelje slap Kozjak. V tesni soteski nehote pričakujemo, da nam bo izza ovinka, iz temačne in hrupne dvorane slapa prišel zaželel dobrodošlico kakšen od izumrlih orjaških plazilcev, ki so nekoč vladali svetu. Vsekakor slap vname tudi tiste, ki jih bogata zgodovina Kobariškega pusti hladne.

 

Povezava na izlet Toncov grad in slap Kozjak.

 

Sveta Ema

Iz Svete Eme pri Podčetrtku se vidi s zaselki posuto Sotelsko gričevje.
Iz vrha Svete Eme se odpre razgibana pokrajina Zgornjsotelskega gričevja. Posejana je s številnimi zaselki in samotnimi domačijami, ki jih obkrožajo travniki, njive in vinogradi, med katere se vrivajo gozdne zaplate. Pozornost nam pritegnejo številne cerkvice za katere se zdi, da so jih postavili ravno na tiste griče, kjer so pokrajini najbolj v okras.
 
Povezava na izlet Sveta Ema.
 

Bevkov vrh

Bevkov vrh se nahaja na Cerkljanskem hribovju nad Idrijo.

Bevkov vrh je najvišja grba širokega in dolgega hrbta med Idrijo in Žirmi. To je svet odmaknjenih gorskih kmetij, razglednih pašnikov, zavitih kolovozov in velikega razvodja. Po njegovih strmih in zahodnih pobočjih se vode stekajo v Idrijco in Jadransko morje, po njegovih vzhodnih pobočjih pa v Soro in naprej proti Črnemu morju.

 

Povezava na izlet Bevkov vrh.

 

Planina Preval

Na planino Preval pridemo iz Ljublja po Bornovi poti, ki vodi ob vznožju Begunjščice.

Bornova pot na pašno planino Preval je razgibana, razgledna, ponekod izpostavljena in nenaporna. Pot se večinoma udobno vzpenja, le proti koncu že tik pod planino je hoja nekoliko bolj strma, a kaj ko smo tam že skoraj na cilju. Posebna poslastica za najmlajše je 100 metrov dolg rov z oknom na sredini, v katerem se bomo v poletni vročini prijetno ohladili.

 

Povezava na izlet Planina Preval.

 

Vina gora

Na Vini gori je nekoč trta obilno obrodila. Na njenem vrhu nas preseneti energetska točka.

Očitno je trta nekoč na Vini gori odlično obrodila, zakaj bi sicer hrib na vzhodnem robu Sotelskega gričevja dobil ime po vinu. Danes vinogradov na njenih pobočjih ni več, a je gora vseeno obdržala precej blagodejnega vpliva. Ko se vzpenjamo nanjo iz doline Bistrice ne pričakujemo izjemnih razgledov, ki se odprejo proti vzhodu, še manj pa izvira pozitivnih zemeljih energij na njenem vrhu. Usedemo se na klopco ob energetski točki in kmalu se počutimo, kot da smo spili kozarec dobrega vina, ki so ga nekoč tu pridelovali.

Povezava na izlet Vina gora.

Kamni grič

Kamni grič se nahaja na severnem predelu Velike gore nad Sodražico.

Če se radi potikamo po gozdovih visokih, pogosto težko prehodnih kraških planot, ki neredko presežejo 1000 metrov nadmorske višine in smo ljubitelji medvedov, potem je ta pot prava izbira. Pretežno bukovi in jelovi gozdovi Velike gore bodo izpolnili naša pričakovanja, rjavega kosmatinca pa ne bomo srečali. Na daleč se nam bo izognil, ko bomo nerodno in hrupno hlačali proti Kamnemu griču.

Povezava na izlet Kamni grič.

 

Slatnik

Sončni zahod iz vznožja Slatnika proti Črni prsti..

Danes se naivni in nepoučeni pohodnik čudi katera ljubezen do naših gora in hribov je vlekla generale in ostalo vojaško šaro na travnato planoto nad Soriško planino. Ko gre mimo stare vojašnice pod Slatnikom je prepričan, da so fantje v uniformah prepoznali zdravilnost gorskega zraka, ki veje tu čez in si postavili neke vrste letno rezidenco. In številni bunkerji so postavljeni pod zaobljenimi vrhovi planote zato, da jim pri uživanju razgledov ni prišlo do živega niti slabo vreme... Večni mir, ki so ga našli preštevilni v gorah zahodneje tu, na srečo, ni bil skaljen.

Povezava na izlet Slatnik.

Grad Kunšperk

Grad Kunšperk je sosed Cesar grada in ju loči le reka Sotla. Povezujejo ju številne legende.

Gradu Kunšperk pravijo tudi Kraljevi grad. Njegov sosed na hrvaški strani je grad Cesargrad in loči ju le reka Sotla. Obe mogočni utrdbi sta starodavni, saj so ju istočasno zgradili velikani Ajdi in to samo z enim kladivom. Med delom so si ga kar po zraku podajali. Kasneje je gospoda gradova povezala z visečim mostom, a prijateljstvo ni trajalo dolgo. Vitez Kuno iz Kraljevega gradu je z oboroženimi hlapci vdrl v Cesargrad, presenetil viteze Templjarje med molitvijo in jih vse pobil. Med begom se je ubil še sam, nakar so njegovi oboroženci vdrli še v grad Kunšperk in ga prav tako izropali. Zatem so se razbežali na vse strani sveta, grad pa je počasi propadel. A vseeno ga niso povsem izropali. Še danes so globoko pod grajskim obzidjem obokane kleti s številnimi sodi polnimi bogastva, a kaj ko ga čuvajo velike kače.

Povezava na izlet Grad Kunšperk.

Mirna Gora

Mirna Gora nad Belo krajino je znana po legendi o hudem zmaju.

Mirna Gora se nahaja na jugovzhodnem robu razgibane planote Kočevskega Roga nad Belo krajino. Skupaj s sosednjimi dinarskimi planotami tvori eno največjih gozdnih površin v Evropi. Ob njenem vznožju se nahaja več opuščenih kočevarskih vasi. Prednike njenih prebivalcev, uporne nemške kmete, so v 14. stoletju naselili Ortenburški grofi. Tekom stoletij so ukrotili in kultivirali ob naselitvi divjo in neposeljeno pokrajino. Z njimi se je na Mirno Goro v globoko votlino pod vrhom naselil tudi zlobni zmaj. Bruhal je točo, neurja in uničeval pridelek že tako revnega belokranjskega kmeta. Pomagale niso niti številne daritve, žegnana voda in procesije. Nato pa so se kmetje odločili, da bodo nad votlino sezidali cerkev posvečeno svetemu Frančišku Ksaveriju. To jim je uspelo šele po hudem boju in dobri zavetnik pred vetrom in neurji je za vedno pregnal zlobno pošast. Od tedaj se Gori reče Mirna Gora.

Povezava na izlet Mirna Gora.

Peč-Tromeja

Na Peči-Tromeji na grebenu Karavank je ograda za konje in smučišče Arnoldstein.

Peč-Tromeja je bila zaradi svoje lege na stičišču različnih narodov, jezikov in kultur uvrščena v mednarodno verigo spomenikov posvečenih miru. Njen pobudnik je duhovni mojster Šri Činmoj. Na spomeniku posvečenemu miru lahko preberemo citate mojstra iz vzhoda: "Gore so simbol miru, spokojnosti in notranje globine. Vse te odlike potrebuje človeštvo na poti do vse večje svetovne ubranosti. Doseči svoj notranji mir je človekova največja potreba. Mir ne pomeni le, da ni vojne. Mir pomeni, da vladajo ubranost, ljubezen, zadoščenje in enost."

Povezava na izlet Peč-Tromeja.

 

Špičasti vrh

Metulj posnet na poti iz Špičastega vrha nad Zadlogom.

Če gledamo na Špičasti vrh iz Zadloškega polje, ga zlahka spregledamo. Je neizrazit, poraščen z gozdom in naključni obiskovalec željan hoje, bi zlahka izbral katerega od sosednjih vrhov. Iz razglednega stolpa najprej opazimo težko prehodna in odmaknjena prostranstva visokega Trnovskega gozda. Če se sonce nenadoma skrije za oblake, nepregledna preproga dreves nič kaj prijazno potemni in šele odsev sonca v Jadranskem morju daleč na zahodu pomiri bujno domišljijo.

Povezava na izlet Špičasti vrh.

 

Sveti Lovrenc pod Storžičem

Do cerkvice Svetega Lovrenca pod Strožičem pridemo po Gamsovi poti.

Sveti Lovrenc nad Bašljem ali pa pod Storžičem, kar nam je ljubše, je le ena izmed petih cerkvic, ki so v približno pet kilometrov dolgi zračni liniji posejane pod visokimi pobočji Strožiča in sosednjih vrhov. Postavljene so ravno prav visoko, da se ne moremo izgovoriti, da so previsoko, po drugi strani pa spet dovolj visoko, da do njih ne zaidejo navade iz doline, ki ne sodijo v nebo kipeči gorski svet.

Povezava na izlet Sveti Lovrenc pod Storžičem.

 

Jurjev hrib

Češki izumitelj Josef Ressel je dal ime hrastovemu gozdu na Jurjevem hribu

Jurjev hrib se nahaja nad zalivom oziroma Drago svetega Jerneja, ki je najbolj severni predel slovenske obale. Sprehod nas vodi po gostem hrastovem gozdu, Resslovem gaju, nad največjim strnjenim nasadom oljk pri nas. V vročih poletnih dneh nam nudi obilo sence in svežine in umik pred priobalnem vrvežu. Gozd je posvečen Josefu Resslu, izumitelju ladijskega vijaka, ki je med bivanjem v Trstu velik del svojega časa posvetil ponovni pogozditvi Krasa in Istre.

Povezava na izlet Jurjev hrib.

 

Donačka gora

Krožna pot na Donačko goro pelje čez kratek plezalni odsek. Spuščamo se skozi bukov pragozd.

Na Donačko goro je bila pred več kot 150 leti speljana prva slovenska planinska pot. Namenjena je bila obiskovalcem zdravilišča v Rogaški Slatini in nas vodi skozi bukov pragozd. Domačini goro imenujejo tudi Rogatica ali Rogaška gora, medtem ko ji je današnje ime dala cerkev svetega Donata postavljena na njenih južnih pobočjih. Nekateri ji rečejo tudi Štajerski Triglav. Gora je nekaj posebnega tudi, če jo opazujemo od daleč. S svojo strmo in klinasto obliko se nam zdi, kot da je del fantastične pokrajine enega izmed holivudskih filmov, katerega dogajanje je postavljeno v čas dinozavrov ali pa v svet King Konga... 

Povezava na izlet Donačka gora.

 

Polževo

Krožna pot na Polževo je primerna tudi kot družinski izlet za otroke stare 4 do 5 let.

Polževo je dobilo ime po zlati in z diamanti okrašeni polžji hiški. Legenda pravi, da so jo v 5. stoletju dobili višnjegorski grofi. Žena beneškega doža jim jo je podarila v znak hvaležnosti, ker so v bojih s Huni rešili ranjenega beneškega plemiča gotove smrti. Hiško so podarili meščanom, ki so iz nje na slavjih pili vino. Tekom let je dragocena polžja hiška izginila in razočarani meščani so dali narediti novo. Za vsak slučaj so jo vklenili v verigo vendar je naposled brez sledu izginila tudi ta. 

Povezava na izlet Polževo.

Stare gore

Stare gore so nad Podsredo v dolini Bistrice nedaleč od Žličarja

Prostran grič s cerkvijo Žalostne Matere božje, dvema srednjeveškima kapelama in križevim potom ima več imen. Najbolj preprosto je ljudsko poimenovanje Stare gore nad Podsredo, medtem ko mu geografi pravijo Stara sveta gora. Prostran travnik vrh griča daje vtis, da je celoten prostor svetišče božanstev že od časov, ko teh krajev še ni naseljeval človeški rod in je nesrečni Žličar skrit pred soncem rezbaril žlice visoko nad dolino Bistrice. Zgornja kapela svete Ane čez katere prag tečejo zdravilne zemeljske energije govori, da tu pohodnik ne bo najdel samo mir po prijetnem sprehodu, temveč tudi vse tisto, kar pride z mirom...

Povezava na izlet Stare gore.

Vetrnik

Iz Vetrnika v Kozjanskem parku nad dolino Bistrice se lepo vidi Boč, Donačka gora, Gorjanci, Kunšperk in Pohorje.

Vetrnik se nahaja v Kozjanskem parku na vzhodnem robu Bohorja visoko nad dolino Bistrice. Še posebej je znamenit zaradi suhih travnikov na katerih uspeva kar 25 vrst ogroženih in redkih orhidej. Poleg tega nudi enega najlepših razgledov na vzhodnem koncu Slovenije, ki nam da občutek, da smo precej višje kot smo v resnici.

Povezava na izlet Vetrnik.

 

Žličar

Žličar je skalni osamelec na severnih pobočjih Veternika v Kozjanskem parku.

Strma pobočja Kozjanskega parka so večinoma porasla z gozdom in dajejo vtis nedotaknjenosti. V objemu narave se marsikje skrivajo čudovite podobe narave, ki so jih zemeljske sile oblikovale v daljni preteklosti. Občudujemo lahko brezna, okna in številne skalne osamelce. Eden takih je tudi Žličar, ki sedi v zaraslem severnem pobočju Veternika. Legenda pravi, da je bil Žličar mlad fant, ki je pasel ovce in rezljal lesene žlice, ko so tod še živeli mogočni Ajdi. Nekega dne ga je pri delu sonce tako motilo, da ga je preklel. V hipu so on in njegove ovce okameneli. Od tedaj čaka na čudežno odrešitev.

Povezava na izlet Žličar.