Mahavšček

         

  Mahavšček od planinskega doma Savica za gps sled, galerijo ali forum pritisni na zgornje ikone
Mahavšček

Mahavšček je neposredni sosed, lahko rečemo kar dvojček, mitskega Bogatina. Njegovo drugo ime je Veliki Bogatin in nižjega brata po višini prekaša za skromih 31 metrov. Morda se v njegovih globinah tudi skriva zaklad iz pripovedke o Zlatorogu, ki ga varuje stotero glavi zmaj, pa se je spomin nanj tekom časa izgubil. Ali pa zamolčal. Kdo bi vedel. Govoriti o Mahavščku, ne da bi v istem stavku omenili bolj znanega brata, je res težko. Obe gori se nahajata na zahodnem robu Spodnje Komne in začenjata dolgo verigo Spodnjih Bohinjskih gora. V Domu Zorka Jelinčiča na drugem koncu pogorja verjetno isto trdijo za Črno prst, a v bistvu je vseeno. Včasih je pač bolje biti na začetku, včasih pa na koncu. Kje je lepše je itak pogosto odvisno od trenutnega razpoloženja, muhastega vremena, moči v nogah, modnih muh in kopice ostalih razlogov na katere velikokrat nimamo vpliva. Mahavšček se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in v podregiji Julijske Alpe.

Zahtevnost: Lahka označena pot.

Oprema: Običajna pohodniška oprema.

Sprehod. Sprehod. Sprehod.

Izhodišče: 653 m
Višina: 2008 m
Višinska razlika: 1355 m

Izhodišče: Vozimo se po gorenjski avtocesti. Zapustimo jo na izvozu za Lesce in se preko Bleda in Bohinjske Bistrice zapeljemo do Ribčevega Laza. Tu zavijemo levo proti Ukancu. V Ukancu se držimo naravnost za slap Savico. Zapeljemo se do konca naše ceste. Parkiramo na velikem parkirišču ob planinskem domu Savica. Parkirišče je tekom glavne turistične sezone plačljivo.

Sprehod traja manj kot eno uro. Čas hoje okoli izleta. Kaže koliko časa porabimo do cilja.

Časi: Izhodišče - Mahavšček preko Lepe Komne 6 ur. Vzpon direktno preko Bogatinskega sedla 4 ure 45 minut. Krožni povratek preko Bogatinskega sedla in mimo Koče pod Bogatinom 3 ure 15 minut. Krožni povratek preko planine Govnjač 3 ure 15 minut.

Sezona: Vsi letni časi. V zimskih razmerah je obvezna uporaba cepina in derez.

Izlet. Izlet. Izlet.

Vzpon: Mimo planinskega doma Savica stopimo na pešpot, ki nas vodi do Doma na Komni in do Koče pod Bogatinom. Po dobri minuti hoje pridemo do vhoda za pot do slapa Savica. Tu se držimo levo in sledimo planinskemu smerokazu za Dom na Komni. Hodimo po mulatjeri, ki se v okljukih večinoma zmerno vzpenja v sicer strmo gozdnato pobočje. Že visoko pod robom planote pešpot zavije desno v grapo imenovano Pekel. Pot kmalu ponovno zavije desno in se še naprej vzpenja v okljukih. Višje gremo mimo manjšega spodmola z jamo. Nekaj minut hoje pod Domom na Komni gremo mimo razcepa za Črno jezero. Po nadaljni dobri minuti hoje pridemo do naslednjega razpotja, kjer je levo Dom na Komni, gremo pa desno proti Koči pod Bogatinom. Sledita dve med sabo le nekaj minut oddaljeni razpotji, kjer se držimo desno. Naša pot se za drugim razpotjem položi in kmalu, po nekaj minutah hoje, pod sabo v prostrani kotlini planine Na Kraju zagledamo Kočo pod Bogatinom.
Na razpotju pri koči se držimo desno, že po nekaj minutah hoje pa pridemo naslednjega razpotja, kjer gre naravnost pot na Bogatinsko sedlo, mi pa zavijemo desno proti Lanževici čez Lepo Komno (markirano 2 uri 15 minut). Ozka, a dobro nadelana pešpot se zmerno vzpenja skozi ruševje. Kmalu postane vzpon hitrejši in hitro pridemo na manjši preval. Za njim se sprva počasi spuščamo, nato pa pešpot sledi terenu valovite Lepe Komne. Planota je posuta z zaplatami ruševja, ki se širijo po travnatih pobočjih. Pot nas vodi mimo številnih vrtač in uval. Ko pridemo do stene na zahodnem predelu planote se pot obrne levo in prične zmerno strmo vzpenjati. Tu je pot dokaj slabo nadelana (oktober, 2017), a je dobro markirana in ji zlahka sledimo. Po krajšem vzponu se teren položi, gremo pa mimo razpotja za planino Za skalo desno. Tu se držimo levo in prečkamo s skalami nadelan nasip. Kmalu za razpotjem se prične pot ponovno zmerno vzpenjati. Pripelje nas na manjše sedlo za katerim se teren ponovno položi. Sprva pot zavije desno, nato pa v širokem levem loku obhodimo prostrano kotanjo. Za njo se pričnemo zmerno vzpenjati proti sedlu med Vrhom nad Gracijo in Lanževico. Na sedlu je razpotje, kjer nadaljujemo levo proti Bogatinskemu sedlu, desno vodi pot na Lanževico.
Vse do Bogatinskega sedla hodimo po razgibanemu terenu. Pot se občasno nekoliko spusti, pa zopet počasi vzpne, nas vodi skozi grape ter se nato na razglednem grebenu položi. Na tem predelu poti se nam odpirajo razgledi predvsem naravnost proti Bogatinu in Mahavščku in zahodno proti Veliki Babi in Krnskemu pogorju, dokler se končno ne spustimo na Bogatinsko sedlo.
Na Bogatinskem sedlu se lahko odločimo za pot na Mahavšček preko Bogatina, ali pa njegov vršni del obhodimo po desni, zahodni poti. Če se odločimo za pot preko Bogatina se takoj na začetku držimo leve in ne desne lepše in položnejše poti, ki Bogatin obhodi. Pot se prične hitro precej strmo vzpenjati v strmo in krušljivo steno. Je gruščnata in se moramo varovati zdrsa, pa tudi proženja kamenja. Pripelje nas na travnat in razgleden greben pod vršnim pobočjem Bogatina. Držimo se markacij, ki nas vodijo ob levem robu grebena. Sprva se vzpenjamo zmerno, nato pa postane vzpon strm, pot pa ponovno gruščnata. Napredujemo hitro in kmalu pridemo vrh gore.
Sledi spust na sedlo med Bogatinom in Mahavščkom. Spuščamo se po sorazmerno strmem skalnatem pobočju deloma posutem z gruščem, zato se pazimo zdrsa. Pot nas vodi ob levem robu pobočja. Na sedlu se še naprej držimo naše poti, ki se prične vzpenjati na Mahavšček. Po krajšem zmernem vzponu sledi kratek strm predel, zatem se pot položi in nas pripelje pod vršno pobočje gore. Hodimo po vzhodnem predelu grebena le nekaj metrov pod njegovim robom. Pot, ki ni tako strma kot tista na Bogatin nas hitro pripelje vrh gore.

Sestop: Vrh Mahavščka se lahko na izhodišče vračamo nazaj mimo Bogatina, preko Bogatinskega sedla in mimo Koče pod Bogatinom, ali pa naprej preko planine Govnjač. Obe smeri sta enako zahtevni in tudi vzeli nam bosta približno enako količino časa. Zlasti, če smo v teh gorah prvič priporočamo povratek preko planine Govnjač, saj je povratek po poti vzpona krajši pokrajina pa bolj razgibana.
Na Mahavščku nadaljujemo naprej preko gore. Vršni del spusta poteka po ozkem in pretežno travnatem grebenu. Spust je zmeren, pot izredno razgledna, nevarnosti zdrsa ali proženja kamenja pa tu ni. Nižje se greben razširi in obrne levo. Pot nas vodi mimo globoke vrtače za katero se kratko povzpnemo. Sledi zložno prečenje razglednih in pretežno travnatih, deloma z gruščem posutih pobočjih Vrha Škrli. Ko se pot obrne desno smo pozorni na razpotje, kjer zavijemo levo navzdol proti planini Govnjač, medtem ko gre naravnost pot na Tolminski Kuk. Gruščnata pešpot se preko pretežno travnatih pobočjih in posameznih melišč ovinkasto spušča globoko v ozko dolino. Konec vršnega dela doline se teren razširi v travnato ravnico, kjer pot zavije levo proti planini Govnjač. Za robom doline se kratko in hitro spustimo. Tu smo pozorni na bližnjico do planine Govnjač. Če se ne odločimo za bližnjico pot v širokem desnem loku obhodi zahodni rob planine in nas končno pripelje do velikega kala. Pri njem se pot zložno vzpne do ostankov nekdanje avstroogrske vojašnice.
Pri ruševinah vojaških objektov se držimo levo in sledimo smerokazu za Komno, 30 minut. Pot se sprva zložno vzpenja po široki mulatjeri, se višje zooža, vzpon pa postane hitrejši. Teren se kmalu položi in po nekaj minutah hoje se pričnemo skozi gost mešan gozd Komne spuščati vse do razpotja za žičnico Vogel. Tu se držimo levo za Dom na Komni do katerega imamo samo še 5 minut hoje. Sedaj ozka pešpot se občasno dokaj strmo vzpenja in po potrebi si pomagamo z rokami. Gremo mimo Doma na Komni po poti, ki vodi proti Koči pri Savici, oziroma izhodišču. Po slabih 5 minutah hoje pridemo do poti našega vzpona po kateri se spustimo na izhodišče.

Mobilni pogled:
- za več fotografij pritisni na povezavo Mahavšček -

8 slik

mahavscek-122

mahavscek-121

mahavscek-120

mahavscek-119

mahavscek-118

mahavscek-117

mahavscek-116

mahavscek-115

 
  Mahavšček nam preko Lanževice nudi izjemen pogled na Jalovec in poleg njega Mangart.