Možic

          
 
  Možic s Soriške planine za gps sled, galerijo ali forum pritisni na zgornje ikone
Možic

Možic je eden izmed znanih in priljubljenih vrhov nad Soriško planino. Na njegovem vrhu se kot umazan mehur boči rjava kupola bunkerja. Ta in številne ostale v njegovi bližini so zgradili Italijani med obema svetovnima vojnama. Danes, ko v gorah v veliki meri iščemo mir pred hitrim utripom sodobnega časa si težko predstavljamo, da so tedanji vojaški taktiki tu zgoraj pričakovali bojni metež. Bunkerji so s časom postali, če lahko tako rečemo, del gorske krajine nad Soriško planino, zanimivost, ki nam dodatno popestri pot na razgledne vrhove. Postali pa so tudi izvrsten simbol neumnosti voditeljev tedanjega časa. Terapija, ki bi jo njim in žal prepogosto tudi njihovim sodobnikom predpisal povprečen pohodnik in ljubitelj gorske narave pa je zagotovo pot na Možica. Možic se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in v podregiji Julijske Alpe.

Do Možica se povzpnemo preko smučišča na Soriški planini, ki je prijazno družinam z otroki.

Družinski izlet: Izlet je zaradi občasno bolj strme poti primeren za otroke stare 4 do 5 let. Mlajšim po potrebi pomagamo z nošenjem. Posebnost poti na vrh so ostanki bunkerjev iz obdobja med svetovnima vojnama. Nekatere si lahko z uporabo svetilke previdno ogledamo.

Zahtevnost: Lahka označena pot.

Oprema: Običajna pohodniška oprema.

Sprehod. Sprehod. Sprehod.

Izhodišče: 1278 m
Višina: 1602 m
Višinska razlika: 324 m

Izhodišče: Vozimo se preko Škofje Loke, Železnikov in naprej preko Zalega Loga. Ko pridemo do odcepa za Sorico in Bohinj zavijemo desno v klanec. Te ceste se držimo do širokega prelaza Bohinjsko sedlo, kjer je tudi Soriška planina. V primeru, da je cesta desno zaprta se peljemo levo do zaselka Petrovo Brdo, kjer za serpentinama zavijemo desno proti Sorici in Bohinju. Vozimo se do širokega Bohinjskega sedla.

Sprehod traja manj kot eno uro. Čas hoje okoli izleta. Kaže koliko časa porabimo do cilja.

Časi: Soriška planina - Možic 1 ura 15 minut. Krožen povratek preko Vrha Bače 2 ure 15 minut.

Sezona: Vsi letni časi.

Izlet. Izlet. Izlet.

Vzpon: Iz širokega parkirišče gremo mimo bifeja Brunarica in za njim mimo spodnje postaje žičnice Slatnik. Žičnici, ki je najbolj desna smučarska naprava na Soriški planini, sledimo v breg in gremo višje mimo Litostrojske koče ter lesene hiške Gorske reševalne službe. Tu opazimo prve obledele markacije (junij, 2017). Občasno nekoliko obledela pešpot nas vodi mimo redkih dreves ob desnem robu smučišča. Večinoma zložna pot se prične pod gozdnim robom obračati desno, vzpon pa postaja nekoliko hitrejši. Kmalu pridemo v gozd, dobro nadelana pešpot pa postane še nekoliko strmejša. Gozd je hitro za nami, pridemo pa v grapo, kjer se pešpot položi, drevje in grmičevje pa se umakne razglednim travnatim pobočjem. Naša pot zavije desno in pričnemo se vzpenjati prečno v strm in travnat breg. Hitro pridemo na razgleden greben. Severno lahko vidimo, zaradi kovinske kupole bunkerja, značilen vrh Možica in v ozadju Triglav. Na grebenu zavijemo desno in hitro zatem navzdol v grapo proti Možicu. Pot nas po krajšem vzponu iz grape vodi mimo dveh bukerjev. Ponovno sledi krajši spust in nato še zadnji kratek vzpon na vrh Možica.

Sestop: Iz razgledenega Možica gremo levo navzdol mimo vpisne skrinjice. Hitro se spustimo do mulatjere, ki se zložno spušča do sedla in razpotja med Možicem in Slatnikom. Tu zavijemo desno proti Šavniku in Vrhu Bače. Hitro pridemo v gozd, skozi katerega se spustimo do manjše planine pod Šavnikom. Po krajšem in zložnem vzponu preko planine pridemo do razpotja, kjer gre desno pot na Šavnik. Tu gremo naravnostv smeri Črne prsti. Sprva položna pot hitro zavije levo okoli pobočja in se prične v okljukih zmerno spuščati skozi gozd. Držimo se je kar nekaj časa, vse do razpotja z več planinskimi smerokazi, oziroma Vrha Bače. S hojo nadaljujemo levo v smeri Lajnarja. Pot nas vodi mimo manjše koče Lovskega društva Podbrdo. Nahaja se na majhni in razgledni jasi tik pod visoko in navpično steno sredi katere je slikovito ugnezden bunker. Hodimo po mulatjeri, ki nas na prvem levem ovinku vodi mimo izpostavljenega razglednega pomola ter že razpadajoče kasarne. Pot, ki je sprva zelo razgledna nas vodi pod navpičnimi stenami Slatnika, nato pa skozi gozd. V zložnem spustu pridemo Na Kovce, kjer gremo preko dvorišča manjše lovske koče. Nekaj 10 metrov za njo pridemo do razpotja, kjer gre desno pot v Podbrdo. S hojo nadaljujemo levo v smeri Lajnarja. Hodimo po široki mulatjeri, ki nas sprva izmenično vodi skozi gozd, višje pa postaja vedno bolj razgledna in tudi ožja. Vzpon je večinoma zložen ali zgolj zmeren, držimo pa se je vse do razpotja le nekaj metrov pod vrhom grebena. Tu zavijemo ostro desno proti Lajnarju, naravnost je Slatnik. Po dobri minuti hoje pridemo do razpotja na sedlu med Slatnikom in Lajnarjem. Po lastni želji se lahko povzpnemo na enega od vrhov, ali pa skozi oboro zavijemo levo v gozd. Po kratkem spustu skozi gozd pridemo do travnatih pobočij Soriške planine preko katerih se spustimo do izhodišča.

Mobilni pogled:
- za več fotografij pritisni na povezavo Možic -

8 slik

mozic-90

mozic-89

mozic-88

mozic-87

mozic-86

mozic-85

mozic-84

mozic-83

 
  Desno spredaj je Možic medtem, ko se v ozadju dviga mogočni Triglav.