Kam na izlet

Blegoš

Trije visoki predalpski bratje

Blegoš

, Porezen in Ratitovec so kot trije gologlavi bratje. So najvišji vrhovi predalpskega sveta, ki s svojimi plešami obljubljajo in tudi dajo razglede na vse strani neba. Na Blegošu se zdi, kot da med temi tremi gorami obstaja posebna vez. Ne tista iz časa Rupnikove linije, ko so vse tri vrhove posejali z bunkerji v upravičenem strahu pred italijanskim zavojevalcem, temveč tista starejša, ko je v deželi, ki se širi pod tremi gorami še bivala stara vera v posebno vez med človekom in pokrajino.

Preberi več...

Francoska družina na poti proti Koči na Blegošu.
Gore in naravo je potrebno ohraniti čisto za preostale planince.
Električna obora tik pod vrhom Blegoša, ki je ena sama razgledna planina.
Bunker vrh Blegoša je ostanek Rupnikove linije, oziroma Rapalske meje.
Krava leži v travi na soncu in prežvekuje.
Še en bunker na Blegošu obrnjen na sever proti Ratitovcu.
Blegoš je izvrsten razglednik. Pogled proti Spodnjim Bohinjskim goram, kjer se lepo vidi Soriško planino, Črno prst, Rodico in ostale gore južnih Julijskih Alp.
Na pešpoti proti Koči na Blegošu, kjer se lahko planinci dobro okrepčamo.
×

Golica

Po narcise na kultno Golico

Golica

je ena izmed najbolj prepoznavnih slovenskih gora. Vsako pomlad se odene v širok plašč narcis in sili tudi tiste, ki sicer ne dajo kaj dosti na gore, da rinejo in sopihajo gor v klanec. Tej lepi gori so Avseniki zložili verjetno slovensko najbolj priljubljeno skladbo Na Golici. Nekateri pravijo, da je zaradi nje gora postala znana tudi daleč preko naših meja. Navdušeni planinci se s tem ne strinjamo. Brez Golice ta skladba ne bi nastala...

Preberi več...

Gola pobočja Golice spomladi prerastejo številne narcise, ki si jih nedeljski izletniki hodijo trumoma ogledovati.
Smerokaz pod Kočo na Golici nas vodi desno proti Belščici, na Stol ter Vrtačo in Begunjščico.
Številne klopi pri Koči na Golici pričajo, da je med planinci priljubljena izletniška točka.
Smerokaz na pobočjih Krvavke nam pove kam gre pešpot na Golico.
Pešpot tik pod vrhom Golice v Zahodnih Karavnakah.
Pogled proti osrednjim Karavankam, kjer se nahaja dolga Košuta z Velikim vrhom.
Na vrhu Golice se nahaja razgledna plošča z veliko planinsko markacijo ter nekaj klopi za utrjene planince.
Rožnati planinec gre s Kleka in Jeseniške planine na Golico.
×

Veliki Rog

Kočevski gozdovi kot na dlani

Veliki Rog

je najvišji vrh Kočevskega Roga katerega največji zaklad je pragozd. Tu narava nemoteno uveljavlja svoje zakone. Vse je povezano v ciklično harmonijo neprestanega rojevanja in umiranja. Tu ne obstaja ne dobro, ne slabo, kot si radi predstavljamo, temveč je vse podrejeno nadaljnemu razvoju gozda in njegovih prebivalcev. V pragozdu življenje kipi kot le malokje in pot skozi njega nas ne bo le telesno sprotila, temveč tudi povezala s prvinskim bistvom življenja, tako prepotrebnim v sodobnem hlastanju za navideznim bliščem všečkov.

Preberi več...

Kočevski gozdovi so z razglednega stolpa na Velikem Rogu kot na dlani.
Markirana planinska pešpot, ki vodi na Veliki Rog.
Na poti skozi kočevski gozd na vodijo planinske markacije.
Kočevski Rog je največji strjeni gozd v Sloveniji.
Razgledni stolp na Velikem Rogu.
Pogled na Gorjance in njihov najvišji vrh Trdinov vrh.
Dolenjska in pogled proti Posavskemu hribovji z Velikega Roga.
Krožna pot skozi kočevske gozdove nas vodi mimo razpotja za Mirno goro in Bazo 20.
×

Jelenk

Megaliti na staroverski planoti

Jelenk

je gora, kjer narava ni skoparila s svojo domišljijo. Ko se povzpnemo nad zelo zahtevne Kendove robe nas pot vodi mimo gozda megalitskih skal. So kot okameneli velikani, ki počivajo na dolgi poti iz doline Idrijce na visoki Jelenk. Srečali jih bomo tudi višje in nekatere so presenetljivo podobne kipom z Velikonočnih otokov. Na Jelenku, na vrhu staroverskih Idrijskih Krnic, nas pričaka še zadnji megalit. Prijazni domačin nam je zaupal, da se je kot otrok pozimi k njemu hodil greti...

Preberi več...

Skrivnostna skala na pobočjih Jelenka spominja na kipe z Velikonočnih otokov.
Med hojo se odpre izvrsten razgled na Idrijo.
Kam zaviti za vzpon po zelo zahtevni smeri na Jelenk.
Strm z jeklenicami varovan vzpon proti Jelenku visoko nad dolino Idrijce. Na drugi strani je Bevkov vrh.
Razgledna klopca nad Idrijco s katere se vidi Vojskarsko planoto na kateri se nahaja Hudournik.
Skrivnostni megaliti na poti na Jelenk pritegnejo pozornost z visokomi in gladkimi stenami.
Samotna domačija na Idrijskih Krnicah na Jelenkovih pobočjih.
Na vrhu planotastega Jelenka se nahaja visoka megalitska skala kamor hodijo domačini pozimi iskat toploto.
×

Krvavica

Na goro k Veroniki Deseniški

Krvavica

je po krivici prezrta gora skrivnostno povezana z usodo mogočne rodbine Celjskih grofov. Friderik II se je zaljubil v Veroniko Deseniško in kljub temu, da mu je ona ljubezen vračalo jo je dal grof Herman, oče Friderika, vreči preko prepadnih pečin Krvavice. Od tedaj njene visoke stene prepojene s krvjo nesrečne Veronike krvavijo. Ljudsko izročilo pravi, da lahko vrh gore ob jasnih mesečnih nočeh še danes vidimo Belo ženo, Veroniko, ki hodi sedet na rob prepadnih pečin.

Preberi več...

Krvavica je kot mogočna skala, ki se dviga v Posavskem hribovju.
Od daleč izvrstna Krvavica izgleda kot visok megalit med sosednjimi vrhovi.
Planinski smerokaz nas usmerja kam na pot na Krvavico in da se v njenih gozdovih občasno nahaja medved.
Naravno okno na poti na Krvavico.
Previsna stena tik pod naravnim oknom, ki je velika posebnost Krvavice in nasploh vsega Posavskega hribovja.
Zahtevna pot skozi naravno okno na Krvavici je zavarovano s skobami in jeklenico, zato bodo ta izlet zmogli prehoditi tudi otroci.
S Krvavice se odpre razgled na Čreto in Dobroveljsko planoto.
Kranjska lilija na vrhu Krvavices spominja na Veroniko Deseniško in njeno žalostno usodo.
×

Grad Lindek

Mogočna utrdba nad Belim potokom

Grad Lindek

se nahaja na razglednem pomolu, kjer se še danes olupljen vsakega ometa šopiri in daleč naokoli razkazuje svojo nekdanjo moč. Pot do njega bi bila tudi brez slikovitih grajskih razvalin vredna svojega obiska. Soteska Belega potoka, kjer pričnemo z izletom, je izredno slikovita. Vodi nas pod navpičnimi stenami tesne grape in višje preseneti z nekaj metrov visokim slapom. Nad njim se teren položi, potok se umiri in ko prične obilno odlagati lehnjak do razgledne utrdbe ni več daleč.

Preberi več...

Mogočne srednjeveške razvaline gradu Lindek nad Belim potokom.
Kam na pot do gradu Lindek nam povedo planinski smerokazi.
Kipec svete Marije v majhni votlini v soteski Belega potoka pri Frankolovem.
Nekaj metrov visok slap Belega potoka na poti na grad Lindek.
Hrib Stenica nad Vitanjem se vidi z grajskih razvalin nad Frankolovim.
Še vedno mogočne grajske razvaline srednjeveške utrdbe gradu Lindek.
Razgled z gradu na okolico Frankolovega in proti Posavskemu hribovju, kjer se vidi Goznik, Mrzlico, Šmohor in tudi Partizanski vrh, oziroma Sveto Planino.
Visoka grajska stena gradu Lindek pri Frankolem se počasi sesipa v sotesko Belega potoka.
×

Rašica

Na Rašico po razgled

Rašica

se ponaša z visokim razglednim stolpom s katerega se odpre razgled na velik del osrednje Slovenije, pri čimer še posebej izstopajo Kamniško-Savinjske Alpe. V planinskem domu Rašiške čete si poleg pohodnikov in družinskih izletnikov privežejo dušo tudi številni ljubitelji gorskega kolesarjenja. Krožna pot nas na izhodišče pripelje čez Dobeno.

Preberi več...

Visok razgledni stolp na Rašici, od koder se nam odpre širok razgled na osrednjo Slovenijo ter tudi Ratitovec, Blegoš in Lubnik v Škofjeloškem hribovju.
Konj časa na svojega lastnika pri planinskem domu na Rašici.
Planinski dom Rašiške čete še posebej čez vikend obiščejo številne družine z otroki.
Pogled proti Šmarni gori z visokega stolpa na Rašici.
Z Rašice so Kamniško-Savinjske Alpe kot na dlani. Še posebej izstopajo Krvavec, Kalški greben, Kočna in Grintovec.
Kam na izlet čez Rašico proti Dobenu nam pove planinski smerokaz sredi gozda.
Na krožni poti nad Dobenim se odpre razgled proti Ciclju, Murovici, Limbarski gori in ostalim vrhovom Posavskega hribovja.
Tudi pred vasjo Rašica že pred izhodiščem izleta se odpre razgled proti Grmadi, Tošču, Jeterbenku in ostalim vrhovom Polhograjskega hribovja.
×

Ostrež

Na čudežno goro v Posavsko hriboje

Ostrež

je čudežna gora. O tem je pisal že Valvasor. Tik pod vrhom se nahaja cerkvica svete Katarine. Legenda pravi, da je prvotno stala v zaselku Preveg, a sta jo zaradi razuzdanosti ljudi na današnje mesto odpeljala "Jurijeva" črna vola. Cerkvica v tistih časih še ni imela zvonov, pa so ljudje neke hude noči zaslišali zvonjenje in ji prizidali še zvonik. Na njegovih pobočjih naj bi se nahajal tudi zdravilen studenec, kjer so, kot pravi ljudsko izročilo, mnogi ozdraveli. Preko Ostreža vodi tudi daljša tematska pot Od cerkvice do cerkvice na kateri bomo spoznali še preostale čudežne kraje v bližini Polšnika.

Preberi več...

Planinski smerokaz nas usmeri na pot na Ostrež.
Cerkevica svete Katarine tik pod vrhom Ostreža, ki se nahaja nad reko Savo.
Preko Ostreža vodi izvrstna tematska pot Od cerkvice do cerkvice.
Razgled z Ostreža proti Partizanskemu vrhu in Čemšeniški planini, dvema tisočakoma Posavskega hribovja.
Pogled na Kum, najvišji vrh Dolenjske. Pravijo mu tudi Dolenjski Triglav.
Razgled na Rodež, kjer se nahaja še ena skrivnostna cerkvica. Krožna pot k njej je izvrsten izlet za otroke.
Zaselek Prevek s katerega sta črna Jurijeva vola odvlekla cerkvico svete Katarine na Ostrež.
Cerkev svete Katarine na Ostrežu, blizu katere se nahaja čudežni studenec, ki ga omenja že Valvasor.
×

Grad Osterberg

Grajske razvaline nad srednjeveškim kamnolomom

Grad Osterberg

se nahaja na strmi vzpetini nad tesno sotesko potoka Besnice. Do njega nas lahko pripelje tudi razgibana Ostrovrharjeva pohodna pot, ki nas nižje vodi mimo izvrstno ohranjenega srednjeveškega kamnoloma mlinskih kamnov. Krožna pot nas pripelje na izhodišče po grebenu, kjer je med NOB potekala meja med Nemčijo in Italijo ter mimo še ene grajske stavbe, Povšetovega gradu.

Preberi več...

Razvaline Starega gradu, oziroma gradu Osterberg nad dolino Besnice pri Zalogu.
Na vrhu med propadajočimi zidovi gradu Osterberg se nahaja klop, kjer se lahko odpočijemo na poti do izhodišča.
Obokana stena gradu Osterberg blizu vhoda na nekdanje dvorišče.
Kam na poti do srednjeveškega kamnoloma nam pokaže smerokaz pod Osterbergom nad Podgradom v dolini Besnice.
Od gradu se strmo spustimo do srednjeveškega kamnoloma, pot pa nas nato vodi do potoka Besnica ali nazaj k gradu.
Med izletom se odpre razgled na severni predel Slovenije proti Kamniško-Savinjskim Alpam.
Krožna učna pot nas vodi po grebenu, kjer je med NOB nad reko Savo in Podgradom potekala meja med Nemčijo in Italijo.
Sončni zahod nad gradom Osterberg je popestril razgiban izlet po zahodnem predelu Posavskega hribovja.
×

Sveta Lucija nad Vitovljami

Naravno svetišče nad Vipavsko dolino

Sveta Lucija nad Vitovljami

je prastar romarski kraj, ki je tekom časa prevzemal vedno nove oblike čaščenja naravnih sil. Danes je prostor posvečen sveti Luciji, čeprav nekateri pravijo, da izvor številnih megalitskih skal razporejenih po svetišču sega v čas, ko so svetu vladali Ajdi, kot pravi slovensko narodno izročilo. Izlet k sveti Luciji je lahko izvrstna telesna sprostitev ali pa tudi popotovanje v lastne globine. Pri tem je vseeno ali nam je sveta Lucija blizu kot krščanska svetnica ali pa bomo v njej iskali skrivnosti, ki segajo daleč v preteklost.

Preberi več...

Jadralni padalec se je spustil s Trnovskega gozda na Vipavsko dolino.
Cerkev nad Vitovljami med vinogradi pod visokim Trnovskim gozdom.
Še en pogled na cerkev nad Vitovljami. V ozadju se vidi Vipavsko dolino.
Razvaline protiturškega tabora cerkve Vitovske Marije.
Izlet k sveti Luciji nas vodi mimo številnih velikih skal, ki jih opisujejo kot megalite in bodo družinam in otrokom zelo všeč.
Kapelica svete Lucije nad Vitovljami se nahaja na velikem megalitu.
Prehod pod kapelico svete Lucije, ki se nahaja visoko nad Vipavsko dolino in pobočjih Trnovskega gozda.
Kam na popotovanje v lastne globine se vprašamo, ko se sprehajamo po svetišču Svete Lucije.
×

Osrenca

Na izlet k izginulemu stolpu

Osrenca nad Javorjem

se po kiti z naslovom najvišjega vrha občine Šmartno pri Litiji. Na sicer manj znanem vrhu so pred leti postavili visok razgledni stolp, s čimer je Osrenca postala privlačen izletniški cilj... in ga nato prepustili propadu. Spomladi 2018 so ga porušili in zakurili na prvomajskem kresu. Galerija prikazuje nekaj fotografij po naključju posnetih s telefonom, ko je visok stolp še stal. Doletela ga je usoda preštevilnih podobnih, sicer dobrih vendar propadajočih projektov širom Slovenije, kjer se za krinko dobrodelništva, skrbi za zdravje ljudi, narave, pohodništva skriva le želja po zaslužku in samopromociji.

Preberi več...

Izlet k izginulemu razglednemu stolpu na Osrenci.
Kmečki sadovnjak prekrit z meglo na poti na Osrenco.
Sence so na poti nad dolino potoka Bukovice risale fantastične podobe.
Pod vrhom Osrence se je megla umaknila in jesenske barve so zasijale v vsej svoji lepoti.
Jesensko listje na poti k visokemu razglednemu stolpu nad Javorjem.
Razgled na dolino potoka Bukovica, kjer smo pričelu z nedeljskim izletom prekriva megla.
Pot nas je vodila mimo stare domačija pri Felič vrhu.
Kolovoz na širokem zaobljenem slemenu, kjer smo prehodili velik del izleta na Osrenco.
×

Lazarjev vrh

Nad sotočjem treh rek

Lazarjev vrh

se nahaja nad sotočjem treh rek Ljubljanice, Save in Kamniške Bistrice. Na izlet se odpravimo v Podgradu, sledimo pa izvrstni in zelo razgibani poti. Vodi nas mimo dveh srednjeveških gradov, še živega Povšetovega gradu in razvalin Starega gradu, oziroma Osterberga. Proti potoku Besnici se spuščamo preko zelo dobro ohranjenega srednjeveškega kamnoloma mlinskih kamnov. Nato se povzpnemo na sosednji greben, kjer nekaj časa hodimo po Borovničevi pohodni poti, po kateri se povzpnemo na razgledni Lazarjev vrh.

Preberi več...

Lazarjev vrh je priljubljen tudi med ljubitelji jahanja konjev.
Povšetov grad nad dolino Arbo na grebenu med Ljubljanico in potokom Besnico.
Pot nas vodi ob nekdanji meji med Italjo in Nemčijo med drugo svetovno vojno.
Skromni ostanki Starega gradu, oziroma Osterberga nad srednjeveškim kamnolomom mlinskih kamnov..
Izvrstno ohranjen srednjveški kamnolom mlinskih kamnov v dolini Besnice pri Zalogu.
-Ostrovrharjeva pohodna pot nas vodi preko potoka Besnice.
Sotočje treh rek Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice. Ljubljanica se spodaj skriva za drevjem.
Pogled na Povšetov grad, oziroma tudi Vilo Kansky. Pred njim se nahaja lepo ohranjen kozolec v naselju Podgrad.
×

Rupnikova linija na Zaplani

Mogočna vojaška zapora na Zaplani

Rupnikova linija na Zaplani

je bila zgrajena med leti 1937 in 1941 in se imenuje po generalu Leonu Rupniku, ki je vodil njeno gradnjo. Nahaja se poleg nekdanje mogočne rimske zapore Claustre Alpium Iuliarum, saj nas pot deloma vodi mimo njenih ostankov. Kljub približno 1500 letni časovni oddaljenosti imata obe vojaški obrambni zapori presenetljivo podobno zgodovino. Ne ena ne druga ni služila svojemu namenu. Rupnikova linija ob začetku druge svetovne vojne še ni bila do konca zgrajena in so jo vojaki zapustili brez odpora. Rimljanom je zaporo uspelo zgraditi, a so jo namesto za obrambo usihajočega cesarstva pred vzhodnimi ljudstvi uporabljali predvsem za medsebojne boje. Največja ironija obeh zapor pa je, da naj bi Rimski zid branil "Italijane" pred vzhodnimi ljudstvi, medtem ko naj bi Rupnikova linija "vzhodna ljudstva" branila pred Italijani.

Preberi več...

Rupnikova linija na Zaplani poteka preko razglednega travnika na Zaplani.
Na začetku izleta bomo videli najbolj izpostavljen bunker, s katerega se vidi Javornike.
Notranjost bunkerja na Runikovi liniji na Zaplani.
V bunkerju na Rupnikovi liniji, kjer se vidi debele stene, ki bodo razburkale domišljijo otrok na družinskem izletu.
Razgled na Logatec in Javornike, medtek ko se v ozadju vidi visoki notranjski Snežnik.
Dobro ohranjen bunker Runikove linije na Zaplani prikazuje vso svojo moč.
Na izletu bomo šli mimo več dobro ohranjenih bunkerjev, ki se pogosto nahajajo povsem blizu Rimskega zidu, oziroma Claustre Alpium Iuliarum.
Star kozolec toplar na Zaplani, kamor se bomo z otroki vrnili na izhodišče po krožni poti.
×

Pekel

Otavščica na poti skozi Pekel

Slapovi Pekel pri Borovnici

so delo potoka Otavščica, ki jih je izklesal na svojem hitenju na svetlobo, če nekoliko pretiravamo. Z odmaknjene in redko poseljene Menišije je z neizmerno domišljo na svoji poti proti Ljubljanskemu barju urezal v skalo tesno sotesko in številne slapove. Iz imena slapov bi sklepali, da potok neizmerno trpi na svoji strmi poti navzdol, ampak njegova voda tako igrivo skače iz tolmuna v tolmun, se peni preko številnih skal, drenja v koritih in glasno buči. Od kje taki mojstrovini narave tako temačno ime? Stara zgodba pravi, da so domačini med bliskanjem nevihte za hip uzrli zmaja, ki se plazi skozi Pekel.... Res ali ne, ta zmaj zagotovo ne bruha ognja. V poletni vročini nas soteska Pekel prijetno hladi, pot pa je do druge slapa primerna tudi za mlajše otroke. Sledijo strme stopnice, varovala, nekaj klinov, edine prepreke množičnega turizma v tem izjemnem kotičku narave.

Preberi več...

Četrti slap v soteski Pekel pri Borovnici.
Podoba hudiča na v vhodu v sotesko Pekel.
Tretji Pekelski slap potoka Otavščica, ki izvira na Menišiji.
Strme stopnice nad tretjim slapom.
Četrti slap soteske Pekel se s truščem zliva na skalo.
Planinski smerokazi nam vodijo do več znamenitosti v soteski Pekel in na Menišiji.
Zadnji peti Pekelski slap soteske pri Borovnici je najlažje dostopen, saj se lahko skoraj do njega zepeljemo z avtomobilom.
Krožna pot na izhodišče izleta po soteski Pekel nad vodi skozi zaselek Pristava, ki je blizu Pokojišča na Menišiji nad Borovnico...
×

Veliko Kozje

Izreden posavski razglednik

Veliko Kozje

se nahaja visoko nad levim bregom reke Savinje pri Zidanem Mostu. Skupaj s Kopitnikom tvorita mogočna vrata, ki stisnejo rečno strugo v tesno in globoko sotesko, kjer je komaj kaj prostora za cesto, železnico in nekaj hiš, ki se stiskajo v breg obeh vrhov. Pot nas vodi skozi le malokje tako slikovit gozd. Vegasta bukova drevesa, v divji in le naravi lastni domišljiji, širijo svoje korenine preko ostrih skal in iščejo oporo pred vetrom. Visoko pod skalnim robom nas pričakajo posamezni kamniti osamelci. So ostri, klinasti in živi, kot korenine dreves, ki se plazijo preko njihove razbrazdane površine in jih stiskajo v tesen objem, da jih pozimi teža snega ne podre. Višje bukov pragozd dobi bolj prijazno podobo. Zvečer ga preplavi oranžna svetloba zaspanega sonca, medtem ko se nižje skalni osamelci odenejo v fantazijske sence, ki se stegujejo preko strmih pobočij. Gozd pridobi novo podobo in novo moč, ki se kot plaz pravljičnih bitij usuje globoko v dolino, pljuskne proti Kopitniku in zlije nazaj proti Savinji. Veliko Kozje je izreden razglednik, vreden vsakeg napora in našega obiska.

Preberi več...

Izlet na Jeterbenk nas pelje mimo stare kmečke hiše, ki s kolovoza izgleda kot manjši grad.
Skrivnostna cerkvica na Petelincu bo otrokom razburkala domišljijo.
Razgled z Jeterbenka se odpre proti Kamniško-Savinjskim Alpam.
Smerokaz nas usmeri na pravo pot.
Po Sloveniji je veliko cerkva, a sveta Marjeta v Žlebehje še posebej povezana z legendo o zmaju.
Na izletu po gozdovih Jeterbenka je veliko smeri.
Ozka pešpot nas vodi skozi gozd proti ozkemu grebenu.
Tudi romantične duše najdejo svoj mir na nekdanjem domovanju roparskih vitezov blizu svetega Jakoba nad Medvodami.
×