Kam na izlet

Sveti Jakob nad Preddvorom

Starodavno zatočišče pod Hudičevim borštom

Sveti Jakob nad Preddvorom

je daleč naokoli vidna cerkvica prvič omenjena že leta 1415. Kasneje so je okoličani k njej zatekali ne samo po božje varstvo pred nadlogami, ki jih na Zemljo pošilja Nebo, temveč pred nadlogo, kjer je namestno molitve pomagal predvsem beg za varna zidovja težko dostopnih cerkvic in meč v roki. Turki so kraje pod cerkvijo pogosto obiskali, njihovi prebivalci pa so si najdli varno zatočišče visoko pod Hudičevim borštvom. Arheološka izkopavanja so potrdila, da so si tu zatočišče pred nasilnimi novimi ljudstvi iz vzhoda našli tudi prebivalci umirajočega Rimskega imperija. Danes je na Svetem Jakobu precej bolj mirno, kraj pa nas varuje predvsem pred hitrim tempom hrupnega vsakdana.

Preberi več...

Sveti Jakob nad Preddvorom je daleč naokoli vidna cerkvica.
Pogled iz Preddvora na Cjanovco s Hudičevim borštom ter levo na visoki Storžič.
Umetno jezero Črnava pri gradu Hrib. V njemu se lahko poleti okopamo.
Planinski dom Iskra se nahaja poleg cerkvice svetega Jakoba.
×

Jeterbenk

Legenda o roparskih vitezih, zmaju in zakladu

Jeterbenk

je dobil svoje ime po vitezih Hertenbergih, ki so nekoč veljali za eno najstarejših plemiških rodbin na Kranjskem. Ljudski spomin si jih je zapomnil kot krute roparske viteze, z njimi in samim hribom, kjer so domovali pa je povezanih več legend. Pisni viri govorijo o stolpu s slovenskim imenom Nebojse, ki so ga vitezi sicer nemškega rodu pozidali, a ga arheologi niso nikoli najdli. Pot nas vodi tudi mimo cerkve svete Marjete pod katero naj bi se skrival zmaj, ki ga je ugnal zviti kmet.

Preberi več...

Stara kmečka hiša pri cerkvi svete Marjete nad Žlebami.
Stara lepo ohranjena kašča pod cerkvijo svete Marjete nad Žlebami.
Gozdni škrat izrezljan v korito za vodo na poti na Jeterbenk.
Pogled na Šmarno goro z Jeterbenka.
×

Veliki naravni most

Izjemna naravna gradbena mojstrovina

Veliki naravni most v Rakovem Škocjanu

je preostanek nekdaj mogočne kraške jame, ki se ji je pred davnimi časi zrušil strop. Narava je tu najbolj všečna po daljšem deževju, ko voda privre na dan iz številnih, sicer suhih, kraških izvirov. Tedaj je odsev drevja v mirni reki Raki, ki lenobno teče pod mostom, neustavljivo lep in romantičen. Drugi park najraje obiščemo poleti. Uležemo se pod most in prisluhnemo Raku, ki kakšen meter ali dva pod nami tiho teče na svoji čudežni poti v podzemlje Tkalce jame.

Preberi več...

Veliki naravni most poleti v vsej svoji veličini.
Kraška ponikalnica, reka Rak lenobno teče zelena od drevja in vodnih alg.
Nekdo je postavil kipce iz kamenčkov na suhi strugi reke Rak pod Velikim naravnim mostom.
Pogled na Veliki naravni most na poti proti Tkalci jami.
Pred vhodom v Tkalco jamo.
Tkalca jama, kjer reka Rak hrupno ponikne v kraško podzemlje. Na dan ponovno priteče kot Unica na Planinskem polju.
Razgled na dolino reke Rak z Velikega naravnega mostu.
Razvaline cerkvice svetega Kocijana po katerm je Rakov Škocjan dobil ime.
×

Blegoš

Trije visoki predalpski bratje

Blegoš

, Porezen in Ratitovec so kot trije gologlavi bratje. So najvišji vrhovi predalpskega sveta, ki s svojimi plešami obljubljajo in tudi dajo razglede na vse strani neba. Na Blegošu se zdi, kot da med temi tremi gorami obstaja posebna vez. Ne tista iz časa Rupnikove linije, ko so vse tri vrhove posejali z bunkerji v upravičenem strahu pred italijanskim zavojevalcem, temveč tista starejša, ko je v deželi, ki se širi pod tremi gorami še bivala stara vera v posebno vez med človekom in pokrajino.

Preberi več...

Francoska družina na poti proti Koči na Blegošu.
Bunker vrh Blegoša je ostanek Rupnikove linije, oziroma Rapalske meje.
Krava leži v travi na soncu in prežvekuje.
Blegoš je izvrsten razglednik. Pogled proti Spodnjim Bohinjskim goram, kjer se lepo vidi Soriško planino, Črno prst, Rodico in ostale gore južnih Julijskih Alp.
×

Golica

Po narcise na kultno Golico

Golica

je ena izmed najbolj prepoznavnih slovenskih gora. Vsako pomlad se odene v širok plašč narcis in sili tudi tiste, ki sicer ne dajo kaj dosti na gore, da rinejo in sopihajo gor v klanec. Tej lepi gori so Avseniki zložili verjetno slovensko najbolj priljubljeno skladbo Na Golici. Nekateri pravijo, da je zaradi nje gora postala znana tudi daleč preko naših meja. Navdušeni planinci se s tem ne strinjamo. Brez Golice ta skladba ne bi nastala...

Preberi več...

Gola pobočja Golice spomladi prerastejo številne narcise, ki si jih nedeljski izletniki hodijo trumoma ogledovati.
Smerokaz na pobočjih Krvavke nam pove kam gre pešpot na Golico.
Pešpot tik pod vrhom Golice v Zahodnih Karavnakah.
Rožnati planinec gre s Kleka in Jeseniške planine na Golico.
×

Veliki Rog

Kočevski gozdovi kot na dlani

Veliki Rog

je najvišji vrh Kočevskega Roga katerega največji zaklad je pragozd. Tu narava nemoteno uveljavlja svoje zakone. Vse je povezano v ciklično harmonijo neprestanega rojevanja in umiranja. Tu ne obstaja ne dobro, ne slabo, kot si radi predstavljamo, temveč je vse podrejeno nadaljnemu razvoju gozda in njegovih prebivalcev. V pragozdu življenje kipi kot le malokje in pot skozi njega nas ne bo le telesno sprotila, temveč tudi povezala s prvinskim bistvom življenja, tako prepotrebnim v sodobnem hlastanju za navideznim bliščem všečkov.

Preberi več...

Kočevski gozdovi so z razglednega stolpa na Velikem Rogu kot na dlani.
Kočevski Rog je največji strjeni gozd v Sloveniji.
Razgledni stolp na Velikem Rogu.
Krožna pot skozi kočevske gozdove nas vodi mimo razpotja za Mirno goro in Bazo 20.
×

Jelenk

Megaliti na staroverski planoti

Jelenk

je gora, kjer narava ni skoparila s svojo domišljijo. Ko se povzpnemo nad zelo zahtevne Kendove robe nas pot vodi mimo gozda megalitskih skal. So kot okameneli velikani, ki počivajo na dolgi poti iz doline Idrijce na visoki Jelenk. Srečali jih bomo tudi višje in nekatere so presenetljivo podobne kipom z Velikonočnih otokov. Na Jelenku, na vrhu staroverskih Idrijskih Krnic, nas pričaka še zadnji megalit. Prijazni domačin nam je zaupal, da se je kot otrok pozimi k njemu hodil greti...

Preberi več...

Skrivnostna skala na pobočjih Jelenka spominja na kipe z Velikonočnih otokov.
Med hojo se odpre izvrsten razgled na Idrijo.
Strm z jeklenicami varovan vzpon proti Jelenku visoko nad dolino Idrijce. Na drugi strani je Bevkov vrh.
Samotna domačija na Idrijskih Krnicah na Jelenkovih pobočjih.
×

Krvavica

Na goro k Veroniki Deseniški

Krvavica

je po krivici prezrta gora skrivnostno povezana z usodo mogočne rodbine Celjskih grofov. Friderik II se je zaljubil v Veroniko Deseniško in kljub temu, da mu je ona ljubezen vračalo jo je dal grof Herman, oče Friderika, vreči preko prepadnih pečin Krvavice. Od tedaj njene visoke stene prepojene s krvjo nesrečne Veronike krvavijo. Ljudsko izročilo pravi, da lahko vrh gore ob jasnih mesečnih nočeh še danes vidimo Belo ženo, Veroniko, ki hodi sedet na rob prepadnih pečin.

Preberi več...

Krvavica je kot mogočna skala, ki se dviga v Posavskem hribovju.
Naravno okno na poti na Krvavico.
S Krvavice se odpre razgled na Čreto in Dobroveljsko planoto.
Kranjska lilija na vrhu Krvavices spominja na Veroniko Deseniško in njeno žalostno usodo.
×

Grad Lindek

Mogočna utrdba nad Belim potokom

Grad Lindek

se nahaja na razglednem pomolu, kjer se še danes olupljen vsakega ometa šopiri in daleč naokoli razkazuje svojo nekdanjo moč. Pot do njega bi bila tudi brez slikovitih grajskih razvalin vredna svojega obiska. Soteska Belega potoka, kjer pričnemo z izletom, je izredno slikovita. Vodi nas pod navpičnimi stenami tesne grape in višje preseneti z nekaj metrov visokim slapom. Nad njim se teren položi, potok se umiri in ko prične obilno odlagati lehnjak do razgledne utrdbe ni več daleč.

Preberi več...

Mogočne srednjeveške razvaline gradu Lindek nad Belim potokom.
Nekaj metrov visok slap Belega potoka na poti na grad Lindek.
Razgled z gradu na okolico Frankolovega in proti Posavskemu hribovju, kjer se vidi Goznik, Mrzlico, Šmohor in tudi Partizanski vrh, oziroma Sveto Planino.
Visoka grajska stena gradu Lindek pri Frankolem se počasi sesipa v sotesko Belega potoka.
×

Rašica

Na Rašico po razgled

Rašica

se ponaša z visokim razglednim stolpom s katerega se odpre razgled na velik del osrednje Slovenije, pri čimer še posebej izstopajo Kamniško-Savinjske Alpe. V planinskem domu Rašiške čete si poleg pohodnikov in družinskih izletnikov privežejo dušo tudi številni ljubitelji gorskega kolesarjenja. Krožna pot nas na izhodišče pripelje čez Dobeno.

Preberi več...

Visok razgledni stolp na Rašici, od koder se nam odpre širok razgled na osrednjo Slovenijo ter tudi Ratitovec, Blegoš in Lubnik v Škofjeloškem hribovju.
Konj časa na svojega lastnika pri planinskem domu na Rašici.
Planinski dom Rašiške čete še posebej čez vikend obiščejo številne družine z otroki.
Z Rašice so Kamniško-Savinjske Alpe kot na dlani. Še posebej izstopajo Krvavec, Kalški greben, Kočna in Grintovec.
×

Ostrež

Na čudežno goro v Posavsko hriboje

Ostrež

je čudežna gora. O tem je pisal že Valvasor. Tik pod vrhom se nahaja cerkvica svete Katarine. Legenda pravi, da je prvotno stala v zaselku Preveg, a sta jo zaradi razuzdanosti ljudi na današnje mesto odpeljala "Jurijeva" črna vola. Cerkvica v tistih časih še ni imela zvonov, pa so ljudje neke hude noči zaslišali zvonjenje in ji prizidali še zvonik. Na njegovih pobočjih naj bi se nahajal tudi zdravilen studenec, kjer so, kot pravi ljudsko izročilo, mnogi ozdraveli. Preko Ostreža vodi tudi daljša tematska pot Od cerkvice do cerkvice na kateri bomo spoznali še preostale čudežne kraje v bližini Polšnika.

Preberi več...

Planinski smerokaz nas usmeri na pot na Ostrež.
Cerkevica svete Katarine tik pod vrhom Ostreža, ki se nahaja nad reko Savo.
Razgled na Rodež, kjer se nahaja še ena skrivnostna cerkvica. Krožna pot k njej je izvrsten izlet za otroke.
Cerkev svete Katarine na Ostrežu, blizu katere se nahaja čudežni studenec, ki ga omenja že Valvasor.
×

Grad Osterberg

Grajske razvaline nad srednjeveškim kamnolomom

Grad Osterberg

se nahaja na strmi vzpetini nad tesno sotesko potoka Besnice. Do njega nas lahko pripelje tudi razgibana Ostrovrharjeva pohodna pot, ki nas nižje vodi mimo izvrstno ohranjenega srednjeveškega kamnoloma mlinskih kamnov. Krožna pot nas pripelje na izhodišče po grebenu, kjer je med NOB potekala meja med Nemčijo in Italijo ter mimo še ene grajske stavbe, Povšetovega gradu.

Preberi več...

Razvaline Starega gradu, oziroma gradu Osterberg nad dolino Besnice pri Zalogu.
Od gradu se strmo spustimo do srednjeveškega kamnoloma, pot pa nas nato vodi do potoka Besnica ali nazaj k gradu.
Med izletom se odpre razgled na severni predel Slovenije proti Kamniško-Savinjskim Alpam.
Krožna učna pot nas vodi po grebenu, kjer je med NOB nad reko Savo in Podgradom potekala meja med Nemčijo in Italijo.
×

Sveta Lucija nad Vitovljami

Naravno svetišče nad Vipavsko dolino

Sveta Lucija nad Vitovljami

je prastar romarski kraj, ki je tekom časa prevzemal vedno nove oblike čaščenja naravnih sil. Danes je prostor posvečen sveti Luciji, čeprav nekateri pravijo, da izvor številnih megalitskih skal razporejenih po svetišču sega v čas, ko so svetu vladali Ajdi, kot pravi slovensko narodno izročilo. Izlet k sveti Luciji je lahko izvrstna telesna sprostitev ali pa tudi popotovanje v lastne globine. Pri tem je vseeno ali nam je sveta Lucija blizu kot krščanska svetnica ali pa bomo v njej iskali skrivnosti, ki segajo daleč v preteklost.

Preberi več...

Jadralni padalec se je spustil s Trnovskega gozda na Vipavsko dolino.
Še en pogled na cerkev nad Vitovljami. V ozadju se vidi Vipavsko dolino.
Prehod pod kapelico svete Lucije, ki se nahaja visoko nad Vipavsko dolino in pobočjih Trnovskega gozda.
Kam na popotovanje v lastne globine se vprašamo, ko se sprehajamo po svetišču Svete Lucije.
×

Osrenca

Na izlet k izginulemu stolpu

Osrenca nad Javorjem

se po kiti z naslovom najvišjega vrha občine Šmartno pri Litiji. Na sicer manj znanem vrhu so pred leti postavili visok razgledni stolp, s čimer je Osrenca postala privlačen izletniški cilj... in ga nato prepustili propadu. Spomladi 2018 so ga porušili in zakurili na prvomajskem kresu. Galerija prikazuje nekaj fotografij po naključju posnetih s telefonom, ko je visok stolp še stal. Doletela ga je usoda preštevilnih podobnih, sicer dobrih vendar propadajočih projektov širom Slovenije, kjer se za krinko dobrodelništva, skrbi za zdravje ljudi, narave, pohodništva skriva le želja po zaslužku in samopromociji.

Preberi več...

Izlet k izginulemu razglednemu stolpu na Osrenci.
Kmečki sadovnjak prekrit z meglo na poti na Osrenco.
Sence so na poti nad dolino potoka Bukovice risale fantastične podobe.
Pod vrhom Osrence se je megla umaknila in jesenske barve so zasijale v vsej svoji lepoti.
Jesensko listje na poti k visokemu razglednemu stolpu nad Javorjem.
Razgled na dolino potoka Bukovica, kjer smo pričelu z nedeljskim izletom prekriva megla.
Pot nas je vodila mimo stare domačija pri Felič vrhu.
Kolovoz na širokem zaobljenem slemenu, kjer smo prehodili velik del izleta na Osrenco.
×

Lazarjev vrh

Nad sotočjem treh rek

Lazarjev vrh

se nahaja nad sotočjem treh rek Ljubljanice, Save in Kamniške Bistrice. Na izlet se odpravimo v Podgradu, sledimo pa izvrstni in zelo razgibani poti. Vodi nas mimo dveh srednjeveških gradov, še živega Povšetovega gradu in razvalin Starega gradu, oziroma Osterberga. Proti potoku Besnici se spuščamo preko zelo dobro ohranjenega srednjeveškega kamnoloma mlinskih kamnov. Nato se povzpnemo na sosednji greben, kjer nekaj časa hodimo po Borovničevi pohodni poti, po kateri se povzpnemo na razgledni Lazarjev vrh.

Preberi več...

Lazarjev vrh je priljubljen tudi med ljubitelji jahanja konjev.
-Ostrovrharjeva pohodna pot nas vodi preko potoka Besnice.
Sotočje treh rek Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice. Ljubljanica se spodaj skriva za drevjem.
Pogled na Povšetov grad, oziroma tudi Vilo Kansky. Pred njim se nahaja lepo ohranjen kozolec v naselju Podgrad.
×