Olska gora

je eden izmed osamelih hribov oziroma gričev nad severnim obrobjem Ljubljane. Daleč najbolj znana je Šmarna gora z Grmado. Verjetno ji precej enakovredno sledita Rašica z Dobenom, katere stranski greben se potegne vse do priljubljene Mengeške koče na Gobavici in zaradi visokih grajskih razvalin daleč naokoli viden Smlednik, ki se nahaja na dolgem gozdnatem grebenu. Le-ta se zaključi pri znamenitem protiturškem taboru Sveti Tilen nad Repnjami. Od vseh naštetih osamelcev je Olska gora najmanj znana. Preko griča vodi veliko poti in stezic, ki se vedno znova cepijo in so jih verjetno nadelali zgolj prebivalci Nadgorice, Podgorice in Dragomlja, vasi ob vznožju griča in verjetno tudi prebivalci bližnje Pšate. Črnučani, ki so že pravi Ljubljančani gredo verjetno raje na priljubljeno Rašico. Na Olski gori se zdi, da med njo in naštetimi osamelci obstaja posebna skrita vez, ki se raztegne vse do znamenitega Jeterbenka na eni strani in skrajnega zahodnega roba Posavskega hribovja, katerega jezik preko Svetega Urha oblizne vzhodno predmestje slovenske prestolnice. In tam kjer ni vrhov, ki bi ta ljubljanski krog zaključevali, so na ravnini Ljubljanskega barja iskali drugačne umetnostno-arhitekturne rešitve, ki s svojimi krili včasih sežejo še višje proti nebu, kot nizki griči.
Imena Olska gora v Atlasu Slovenije ne bomo našli, prav tako ne na specialki, ga bomo pa lahko prebrali na nekaj smerokazih, ki nas usmerjajo na pešpoti proti vrhu. Nekateri njeno ime pišejo z j Oljska gora, ampak mi se bomo držali smerokazov. Njen najvišji vrh je Soteški hrib, oziroma Olska gora. Tik pod vrhom se nahaja oltar na prostem do katerega gre iz bližnje vasi ob vznožju griča, ponavadi aprila, kot je povedala prijazna domačinka, procesija. Pod oltarjem je tudi nekaj klopi, gugalnica, zvonček želja. Oltar si deli prostor vrha z zapuščenim vojaškim objektom iz časa Jugoslavije. Tudi Jugoslovanska armada je v Olski gori videla poseben, vojaško rečeno strateški, pomen in na zahodnem koncu griča postavila manjšo vojašnico, garaže in visok radar. Ena od poti nas vodi tudi preko vrha imenovanega Strašnjak. Olska gora se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška, v podregiji Ljubljanska kotlina in še ožje v podregiji

Savska ravan.

Družinski izlet: Izlet na Olsko goro je primeren za otroke stare 2 do 3 leta. Pot se večinoma vzpenja zložno do zmerno strmo, dolžino izleta pa, kot je razvidno iz GPS sledi, zlahka prilagajamo zmožnostim naših otrok. Najmlajšim do vrha grebena, kjer se pot položi, po potrebi pomagamo z nošenjem. Na cilju se nahajajo klopi in gugalnica, otrokom pa bodo razburkala domišljijo velika kovinska vrata nekdanjega vojaškega oporišča. Pot je zaradi hoje skozi gozd primerna tudi za vroče poletne dni.

Zahtevnost: Lahka delno označena pot. Razpotja večinoma niso označena, le na makadamski cesti ob vznožju griča je nekaj slabih smerokazov, ki nas usmerijo na pešpot proti vrhu. Če sledimo shojenim potem se kljub vseemu ne bomo izgubili, še posebej, če se na razpotjih držimo levo. V skrajnem primeru bomo naredili le kakšen ovinek več kot smo nameravali.

Oprema: Običajna pohodniška oprema, lahko tudi lahka obutev.

Izhodišče: 302 m
Višina izleta: 392 m
Višinska razlika: 90 m

Izhodišče: Vozimo se po avtocesti za Štajersko. Zapustimo jo na izvozu za Ljubljana - Šentjakob/Ljubljana - Črnuče. Z vožnjo nadaljujemo v smeri Črnuč. Vozimo se mimo kemične tovarne Belinka. Desno vidimo z gozdom poraščen grič Olsko goro. Za njim se še vedno po Zasavski cesti peljemo mimo naselja Nadgorica, a le do križišča z avtobusno postajo, kjer zavijemo desno v naselje na Nadgoriško cesto. Zapeljemo se do konca ulice, kjer zavijemo desno in po morda 50 metrih vožnje pridemo do vaške cerkvice Janeza Krstnika, kjer parkiramo.

Časi: Odvisno od dolžine poti, ki si jo izberemo za izlet od 30 minut do 1 ure 30 minut.

Sezona: Vsi letni časi.

Vzpon: S hojo pričnemo naprej po cesti (rdeča gps sled) po kateri smo se pripeljeli in nas vodi levo skozi naselje. Gremo mimo nekaj hiš in po dobri minuti ali dveh pridemo do konca naselja, kjer se asfaltirana cesta prelevi v makadamsko (morda 50 metrov pred gozdom se desno odcepi makdamska cesta, ki nas po nekaj metrih vodi mimo ograjenega sadovnjaka naprej v gozd. To je bližnjica na gps sledi označena z modro barvo). Tu se še naprej naravnost držimo našega makadama. Po dobrih 5 minutah hoje pridemo do razpotja makadamske ceste, kjer se držimo desno. Nekaj minut za razpotjem smo pozorni na kolovoz, ki od leve prečka naš makadam in gre desno v gozd. Tu se desno na drevesu nahaja slab smerokaz za Olsko goro (avgust, 2019), ki nas usmerja desno na kolovoz. V tla vsekana pot, drča, se zmerno strmo vzpenja v gozdnat breg. Ko se višje položi se nam priključi prva pot - bližnjnica mimo sadovnjaka. Kmalu naša pot zapusti kolovoz, ki zavije levo, mi pa se držimo desno. Široka in dobro shojena pešpot se kmalu v levem ovinku vrne na kolovoz in položi. Občasno hodimo ob bodeči ograji in ko je ta za nami se nam z leve priključi še ena manj shojena pešpot. Sledi položen grebenski del pot po kateri v slabih 10 minutah pridemo na vrh Olske gore, ki ga označuje nekaj klopi in oltar na prostem.
1 - Pot, ki se nam priključi na ovinku za bodečo ograjo (modra gps sled) ima sledeče izhodišče. Po makadamski cesti gremo do križišča in zavijemo desno - kot je zgoraj opisano. Ceste se držimo mimo velike gozdne jase, košnega travnika. Približno 20 metrov za travnikom pridemo do razpotja gozdarskih kolovozov, kjer se držimo desno. Po naslednih 20 metrih pridemo ponovno do razpotja, kjer se ponovno držimo desno - stopimo na ozko stezico označeno z rumeno puščico na drevesu (avgust, 2019). Levo se bomo vračali v skladu z rdečo gps sledjo - oranžna puščica na drevesu. Položna pot nas hitro vodi preko majhnega potočka in v poletnih mesecih skozi gosto praprot in podrast. Stezica je občasno slabo vidna, a ji lahko sledimo. Hitro se prične vzpenjati po ozki drči, ki jo prerašča podrast. Višje se pot nekoliko položi in ko se prične podrastje umikati kmalu pridemo do razpotja na ovinku, kjer se priključimo zgoraj opisani poti.

Sestop: Stopimo na pot (rdeča gps sled), ki nas vodi mimo oltarja. Po nekaj korakih pridemo do razpotja, kjer se držimo levo. Zložno se spuščamo in po morda minuti hoje pridemo na širšo pešpot po kateri gremo naprej. Pot se prične hitreje spuščati, a se kmalu nekoliko položi. Nižje se na levem ovinku priključimo zložnemu kolovozu. Po nekaj korakih stopimo na naslednji širši kolovoz in hitro za tem na makadamsko cesto, kjer zavijemo levo. Držimo se je vse do izhodišča.
1. Gremo mimo oltarja in po nekaj korakih pridemo do razpotja, kjer se tokrat držimo desno (modra gps sled). Kmalu gremo mimo naslednjega razpotja, a se še vedno držimo naše najširše poti. V nadaljevanju nas zložna pot, ki se občasno povsem položi vodi mimo treh razpotij, kjer se držimo desno. Za zadnjim tretjim razpotjem se prične hitreje spuščati. Ko nižje strmina nekoliko popusti pridemo do vznožja griča, kjer se na razpotju držimo ostro levo. Kolovoz, ki je občasno precej poraščen s travo, nas sprva nekaj časa vodi ob potoku, nato pa se prične vzpenjati. Tu je teren nekoliko bolj odprt. Višje pridemo do razpotja stezic, kjer se držimo levo. Podrastje se umakne in ponovno se zmerno vzpenjamo skozi gozd. Ko se višje pot položi gremo mimo neizrazitega vrha imenovanega Strašnjak in prej kot v minuti smo na prvotni poti. Po morda 10 metrih hoje pridemo do naslednjega razpotja, kjer zavijemo desno. Sprva povsem položna pot nas v desnem ovinku pripelje do naslednje pešpoti, ki se nam priključi z leve. Še naprej se držimo naše poti, ki se prične počasi spuščati. Nižje gremo mimo označenega razpotja za Dragomelj in Podogorico. Naše poti se držimo vse do makadamske ceste ob vznožju Olske gore. Tu zavijemo levo na makadamsko cesto, ki nas vodi skozi lep in vlažen gozd. Držimo se je vse do izhodišča.