Razvaline gradu Šumberk se nahajajo na visoki vzpetini, ki je nudila dober pregled nad pokrajino in lahko obrambo gradu v tedaj zelo nemirnih časih. Grad je bil prvič neposredno omenjen šele leta 1266, medtem ko posredno že leta 1140 in je bil tako morda zgrajen že konec 11. stoletja. Na gradu se je po izumrtju prvotne rodbine Šumberških sredi 15. stoletja ustalila druga, šumberška veja znamenite kranjske plemiške rodbine Turjačanov. Njen najbolj znan član je bil zagotovo Andrej Turjaški, poveljnik kranjskega dela krščanske vojske, ki je 22. junija 1593 leta uničujoče porazila turško vojsko pod vodstvom poturčenega srba Hasana Paše Predojeviča v bitku pri Sisku. Andrej Turjaški je bil s svojimi strelci najbolj zaslužen za hiter poraz Turkov, kar so mu preostali krščanski poveljniki sodelujoči v bitki izkazali s tem, da so mu prepustili najvišjo trofejo, plašč na begu preko deroče Kolpe utopljenega Hasana Paše Predojeviča. V 17. stoletju je šumberška veja Turjačanov izumrla, sam grad pa je dokončno razpadel v začetku 18. stoletja.
Z južnega roba razvalin se odpre izvrsten razgled na Suho krajino. Ne bomo spregledali vzhodnih pobočij visoke planote Kočevskega Roga. Izvrstno se vidi tudi rob zelo lepe Črmošnjiške doline, ki loči Kočevski Rog od Suhe krajine. V ozadju vidimo Straško goro, Semiško goro in ostale dolenjske vzpetine. Gledano proti jugu nam je najbližji vrh vinogradniški Lisec.
O gradu kroži več legend. Po eni naj bi bil Šumberk pozidan istočasno kot bližnji grad Kozjek, zgradila pa naj bi ju brata velikana. Orodje sta si podajala po zraku, ko sta bila žejna, pa sta se sklonila in pila iz Temenice. Druga legenda govori, da je v grajskih razvalinah ohranjena globoka klet, v kateri so tri kadi polne zlata in srebra. Zaklad varuje črn pes, ki mu iz gobca žviga plamen, poleg tega pa se okoli srednje kadi ovija velikanska bela kača s svetlo krono in vdelanim diamantom v njej. Ta kača naj bi bila zakleta kraljična, ki čaka na pogumnega mladeniča, da jo reši. Legenda govori, da bo mladenič rojen ob polnoči na kresni večer in bo kačo ogovoril v božjem imenu.
Domačini se na grad Šumberk povzpnejo tudi iz vasi Dolenji Podšumberk. Ta pot je dolga približno 45 minut, naredimo pa približno 100 višinskih metrov več kot na spodaj opisani poti. Grad Šumberk se nahaja v regiji Dolenjska, v podregiji Novomeško-Krška in še ožje v podregiji Suha krajina in Dobrepolje.
Družinski izlet: Izlet je primeren za otroke stare 2 do 3 leta. S hojo pričnemo v središču vasi Sela pri Šumberku in se nato po lokalni cesti sprehodimo do prvega zaselka, kjer nas kažipot usmeri levo proti razvalinam gradu, do katerega pridemo do zmerno vzpenjajoči makadamski cesti in višje po kolovozu. Z razvalin gradu se odpre izvrsten razgled po hribovjih južne Dolenjske. Še vedno ohranjena grajska kapela svete Katarine in dobro vidni zunanji zidovi gradu ter še vedno visok glavni obrambno-stanovanjski stolp nam zlahka prikličejo podobe njegovih viteških prebivalcev iz srednjega veka, obdobja, ko je grad Šumberk igral pomembno gospodarsko in vojaško vlogo na tem predelu Slovenije. Z gradom je povezanih več legend, ki jih lahko otrokom pripovedujemo kot pravljice.
Zahtevnost: Lahka, delno označena pot.
Oprema: Običajna pohodniška, lahko tudi lahka, obutev.
Višina : 540 m
Izhodišče: 451 m
Višinska razlika: 89 m
Izhodišče: Vozimo se po dolenjski avtocesti. Zapustimo jo na izvozu za Bič, kjer nadaljujemo proti Žužemberku. Po nekaj kilometrih vožnje smo pozorni na tablo, ki nas vodi desno proti vasi Sela pri Šumberku, 1.5km. Zapeljemo se v središče omenjene vasi in parkiramo pri visoki vaški cerkvi ali na drugem ustreznem mestu ob cesti.
Časi: Izhodišče - grad Šumberk 30 minut.
Sezona: Vsi letni časi.
Vzpon: V vasi Sela pri Šumberku gremo naprej po lokalni cesti proti vasi Orlaka. Ceste se držimo vse do prvega zaselka, kjer nas turistični smerokaz usmeri levo proti razvalinam gradu Šumberk - prvi izvoz levo gledano od vasi Sela pri Šumberku. Do prve hiše hodimo po vzpenjajoči asfaltirani cesti, ki se nato prelevi v makadam. Le-ta nas višje v desnem ovinku vodi mimo samotnega kmečkega poslopja, se takoj nato zravna in položi. Tu smo po nekaj korakih pozorni na stezo/kolovoz, ki zavije levo v breg. Po nekaj minutah hoje nas pripelje do grajske kapelice svete Katarine tik pod razvalinami gradu. Gremo levo nazaj mimo kapelice in se po ozki stezici v nekaj korakih povzpnemo na vrh razvalin nekoč mogočnega gradu.
Povratek: Na izhodišče se vrnemo po isti poti.
