Sršenov vrh je eden najvišjih vrhov na mejnem in redko poseljenem pogorju Kozjak. Nanj se odpravimo iz vasice Kapla. Ime šarmantne vasice ne izvira iz npr. dežne kaplje temveč od kapele, ki naj bi tu stala že daljnega leta 1056. Na poti na Sršenov vrh se proti severu odpirajo razgledi na prostrano avstrijsko ravnino, ki nas prvi hip kar nekoliko preseneti, saj smo še vedno po vtisom ...
Za izlete v bližini
pritisni na ikone na zemljevidu
Družinski izlet: Izlet na Sršenov vrh je primeren za otroke, ki so vajeni hoditi in so stari 3 do 4 leta. Vzpon je večinoma zmerno strm. Nekoliko bolj strm je morda le nekaj minut hoje, je pa pot v srednjem delu precej razpotegnjena, zato otrokom po potrebi pomagamo pri hoji. Vrh je nerazgleden, a bodo na njem otroci našli obilo varnega prostora za igro. Enako velja za nekaj minut hoje oddaljeno nižje ležečo hišo na prostranem in razglednem slemenu. Krožen povratek nam izlet še nekoliko podaljša, je pa hoja bolj udobna, saj ves čas hodimo po lokalnih cestah.
Zahtevnost: Lahka označena pot.
Oprema: Običajna pohodniška obutev.
Sršenov vrh: 963 m
Izhodišče: 769 m
Višinska razlika: 194 m
Višinska razlika na poti: 219 m
Izhodišče: Vozimo se po regionalni cesti Maribor - Dravograd. Pozorni smo na naselje Ožbalt, saj nekaj 100 metrov pred tem naseljem desno zavije cesta proti Gradišču in Kapli. Vozimo se po vzpenjajoči cesti, na križiščih pa sledimo smerokazom za Kaplo. Parkiramo v središču vasi Kapla na parkirišču pri pokopališču in pod cerkvijo svete Katarine Aleksandrijske (Sinajske). Od glavne ceste do izhodišča je skoraj 15 kilometrov.
Časi: Izhodišče - Sršenov vrh: 1 ura.
Sezona: Vsi letni časi.
Vzpon: Z mesta kjer smo parkirali gremo naprej do križišča (cca. 10 m), kjer nas planinska tabla čez cesto usmeri levo po cesti naprej. Že po morda 10 metrih hoje zavijemo levo na gozdni kolovoz in takoj za tem nas planinska tabla ponovno usmeri levo. V nekaj korakih pridemo do roba razglednega travnika. Tu zavijemo desno ob gozdu navzgor in čez 20 metrov nas planinska markacija mimo klopi usmeri desno v gozd (november, 2023). Hodimo po slabše nadelanem kolovozu, ki se zmerno strmo vzpenja v gozdnato pobočje. Višje tik pod razglednim travnikom se naša pot priključi nekoliko bolj vidnemu kolovozu, ki nas v nekaj korakih pripelje na travnik in nato vodi naprej ob robu gozda. Pot se višje položi in razširi ter pripelje do ozke asfaltirane ceste. Prečkamo jo naravnost in za planinskimi markacijami nadaljujemo naprej po pešpoti v gozd. V nekaj minutah pridemo do asfaltirane ceste po kateri nadaljujemo s hojo desno. Cesta nas vodi mimo samotne hiše za katero se cesta prelevi v makadam. Pot se v nadaljevanju nekoliko spusti in nas vodi mimo samotne hiše na razglednem slemenu. Za hiše nas makadamska cesta v zložnem vzponu pripelje do roba gozda, kjer nas planinski smerokaz čez 20 metrov sumeri levo na planinsko pešpot. Sprva strma pot nas vodi skozi zaraščen gozd, a že v nekj minutah pridemo do naslednjega kolovoza, kjer zavijemo desno in čez nekaj korakov še enkrat desno po asfaltirani cesti. Po 10 metrih nas planinske markacije usmerijo levo v gozd. Pot nas v nekaj minutah pripelje do naslednje makadamske ceste. Zavijemo levo in nekaj korakov zatem desno. Čez nekaj korakov pridemo na Sršenov vrh s stolpom za radioamaterje in kočo tik pod njem.
Na Sršenovem vrhu nas planinska markacija usmeri levo. Pot nas vodi mimo lesene koče navzdol na prostrano travnato in razgledno sleme. Tu se nahaja hiša s planinsko vpisno skrinjico, stara lesena bajta pri kateri je planinski smerokaz za Ožbalt in kmečko gospodarsko poslopje.
Povratek: S Sršenovega vrha se vračamo po makadamski cesti, ki se prične na robu gozda. Makadam nas pripelje do asfaltirane ceste, kjer gremo desno. Že čez 50 metrov pridemo do naslednjega križišča, kjer gremo narvnost in čez naslednjih 50 metrov na naslednjem križišču gremo tokrat levo. Ta cesta se hitro prelevi v makadamsko cesto in nas pripelje do prvotne poti na razglednem slemenu, kjer se še naprej držimo poti vzpona. Nižje gre planinska pešpot levo v gozd, medtem ko se mi tu še naprej držimo naše ceste. Pripelje nas do križišča, kjer gremo desno. Tu se cesta po nekaj korakih prelevi v makadamsko cesto in nas pelje mimo Turškega britofa. Te ceste, sicer prav tako markirane s planinskimi markacijami se držimo vse do izhodišča.
