|
Sprehod
Te poti potekajo po ravnem ali po manj nagnjenem terenu in so primerne tudi za družine z majhnimi otroki.
|
|
Lahka planinska pot
Pri hoji si ni potrebno pomagati z rokami. Kadar taka pot preči strmo pobočje, je dovolj široka, da omogoča varno
hojo tudi manj izurjenim planincem. Od njih zahteva le pazljivost in telesno pripravljenost.
|
|
Zahtevna planinska pot
Pot vodi čez zahtevnejše odseke, preko katerih si zaradi varnosti, še posebej, ko je pot mokra, pomagamo z rokami.
Morebitne varovalne naprave so namenjene le dodatni varnosti planinca in niso nujno potrebne za premagovanje težjih
mest.
|
|
Zelo zahtevna pot
Pri tej poti hojo zamenja ali dopolnjuje plezanje. Varovalne naprave so nujne za premagovanje težjih mest. Za varnejši
vzpon na teh poteh potrebujemo dodatno tehnično opremo: čelado, plezalni pas ter samovarovalni sestav. Zaradi snežišč
na posameznih odsekih pa tudi cepin in dereze. Pot je primerna za dobro izurjene in fizično pripravljene planince. Pot
pogosto preči izpostavljena mesta in zato ni primerna za ljudi z vrtoglavico.
|
|
Zavarovane plezalne poti (ferate)
To so zelo zahtevne planinske poti, ki so za napredovanje po večini dolžine opremljene z varovali in pomagali iz železja.
Namen opremljanja zavarovanih plezalnih poti je omogočiti pristop na najzahtevnejše vrhove ali preko sten tudi
planincem brez alpinističnega znanja. Ferate premagujemo s plezanjem. Številna pomagala, namenjena napredovanju
(klini, skobe, umetne stop), niso značilnost plezalno portnih ferat. Te so brez umetnih pomagal, razen jeklenic za
samovarovanje.
|
