Forhtenek

Srednjeveški grad Forhtenek je kraljeval vrh hriba ob katerem zapušča reka Velunja zahodno-vzhodno smer in stopa v severno-južno. Stal je vsaj že leta 1317, ko sta Forhteneška, po imenu Pepl in Gebhard prvič omenjena. Ob kmečkem uporu leta 1635 so ga oropali kmetje. Potem ga niso več obnavljali in je propadel. Iz vrha se odpre lep razgled proti Šoštanju, Velenju in na Šaleško ... dolino. V druge smeri je nerazgleden. Ruševine so še vedno vredne ogleda. V bližini je zapuščen rudniški rov. Razvaline stojijo v subregiji Velenjsko in Konjiško hribovje, ki spada v Vzhodno Alpski svet. Pot bo navdušila vse, ki radi pohajkujete po gozdovih, imate radi zgodovino in se navdušujete nad slovensko narodno zapuščino.
Preberi več

Za izlete v bližini

pritisni na ikone na zemljevidu

X

Zahtevnost: Lahka neoznačena pot.

Oprema: Običajna pohodniška oprema, zemljevid in gps navigacija.

Višina: 682 m - maksimalna višina, 631 m - grad Forhtenek
Višina izhodišča: 545 m
Višinska razlika: 447 m - skupna dosežena višina

Izhodišče: Peljemo se po avtocesti Ljubljana - Maribor. Na izvozu Žalec, Velenje zavijemo iz avoceste proti Velenju. Nato sledimo cesti do Velenja, kjer zavijemo proti Šoštanju. V Šoštanju zavijemo na cesto proti Ravnam. Nato naredimo nekaj kilometrov in se usmerimo proti Gaberkam. Na odcepu za Pristavo zavijemo levo proti Pristavi in nadaljujemo po lokalni cesti povsem do konca mimo zadnje hiše na levi strani. Kmalu za njo se prične makadam, kjer lahko oparkiramo.

Časi: Forhtenek opisana krožna pot cca. 2 ure.

Sezona: Vsi letni časi.

Vzpon: Od mesta, kjer smo parkirali avtomobil nadaljujemo peš po makadamski cesti. Že po nekaj minutah hoje nas pričaka več smerokazov. Desno proti Vrholanemu vrhu in Forhteneku in levo proti opuščenemu rudniškemu rovu, Ravnah in Polovšaku. Nadaljujemo desno in po nekaj minutah hoje pridemo ob vznožje grajskih razvalin. Pod njimi so ostanki zapuščene kmetije in tabla s kratko zgodovino gradu. Previdno se vzpnemo na grajske razvaline, kjer se nam ob sončnem vremenu odpre lep pogled na Šaleško dolino. Nato se vrnemo ob vznožje gradu. Nadaljujemo po gozdnem makadamu zahodno od gradu. Poti ne zapuščamo. Po približno 20 minutah hoje pridemo do razcepa, ki nas vodi do Vigantovega vrha. Vrh je gozdnat, položen in ne nudi razgledov. Vrnemo se na izhodiščno pot in nadaljujemo. Gremo mimo smerokaza Ravenske poti. Po približno 15 minutah hoje se začne pot obračati proti zahodu. Kmalu pridemo pod vznožje Ebhovega vrha. Vkolikor želimo ga lahko obiščemo. Pot nanj traja približno 10 minut. Vodi skozi gozd. Vrh je prav tako gozdnat in nerazgleden. Tik pod njem je krmilnica za srnjad. Vrnemo se na izhodiščno pot in kmalu pridemo od razcepa. Tu zavijemo levo. Pot se pušča in pridemo do lepe gozdne jase. Na koncu jase se držimo desno. Po približno 10 minutah hoje pridemo do velikega toplarja prve kmetije. Ko pridemo na cesto se nam desno odprejo lepi razgledi na okoliško pokrajino. Mi nadaljujemo levo. Ko pridemo do naslednjega razcepa se držimo levo. Med hojo se nam odpirajo lepi razgledi na okoliško pokrajino in Šaleško dolino. Cesta vodi mimo kmetije in kmalu zavije v gozd. Nato opazimo naslednjo kmetijo. Nadaljujemo po cesti, ki vas vodi mimo zapuščenega rudniškega rova. (Mi smo zavili mimo kmetije na travnik in naredili ovinek po brezpotju nazaj na cesto, ki nas je pripeljala do kmetije). Izkopali so ga okoliški kmetje. Je vreden ogleda. Nato nadaljujemo in pot nas vrne na izhodišče do mesta, kjer smo parkirali avtomobil.

Sestop: Vkolikor si želimo ogledati zgolj grajske razvaline, se do izhodišča vrnemo po isti poti.