Rakov Škocjan radi obiščemo po daljšem deževju, ko voda širom naravnega parka bruha na dan iz številnih, sicer suhih, izvirov. A vendar nam lahko tudi sušna obdobja pomagajo doživeti Rakov Škocjan na način, ki nam ga deževje in obilne vode ne morejo. Tedaj se lahko sprehodimo pod Velikim naravnim mostom, ki ga hladi tok reke Rak kakšen meter ali dva pod nami. Od tu se po strugi reke sprehodimo do Tkalce jame in se nato na plano povzpnemo skozi njeno stransko okno. Ljudsko izročilo pravi, da je jama dobila ime po Tkalcu, ki je skrivnostne prebivalce jame, čarovnice in palčke, motil s svojim delom, tkanjem blaga, ob praznikih in nedeljah. Zato so ga pravljična bitja spremenila v kamen, ki nas danes spominja na velik kapnik. Jamo si velja pogledati tudi ob visokih vodah. Takrat reka Rak z vso silo priteče v jamo in ponikne v podzemlje nekaj deset metrov naprej. Prizor nas bo osupnil, saj nismo vajeni gledati rek, ki izginevajo v temačne ponore globoko pod zemljo. Katera bitja sreča reka na svoji podzemni poti proti Planinski jami, kjer ponovno pride na dan in katera bitja bomo srečali mi, ko potujemo po svojem podzemlju? Bomo zasijali kot sonce, ali okameneli kot nesrečni Tkalec?