NOVI IZLETI

Bevkov vrh je najvišja grba širokega in dolgega hrbta med Idrijo in Žirmi. To je svet odmaknjenih gorskih kmetij, razglednih pašnikov, zavitih kolovozov in velikega razvodja. Po njegovih strmih in zahodnih pobočjih se vode stekajo v Idrijco in Jadransko morje, po njegovih vzhodnih pobočjih pa v Soro in naprej proti Črnemu morju.

Povezava na izlet Bevkov vrh.

Bornova pot na pašno planino Preval je razgibana, razgledna, ponekod izpostavljena in nenaporna. Pot se večinoma udobno vzpenja, le proti koncu že tik pod planino je hoja nekoliko bolj strma, a kaj ko smo tam že skoraj na cilju. Posebna poslastica za najmlajše je 100 metrov dolg rov z oknom na sredini, v katerem se bomo v poletni vročini prijetno ohladili.

Povezava na izlet Planina Preval.

Očitno je trta nekoč na Vini gori odlično obrodila, zakaj bi sicer hrib na vzhodnem robu Sotelskega gričevja dobil ime po vinu. Danes vinogradov na njenih pobočjih ni več, a je gora vseeno obdržala precej blagodejnega vpliva. Ko se vzpenjamo nanjo iz doline Bistrice ne pričakujemo izjemnih razgledov, ki se odprejo proti vzhodu, še manj pa izvira pozitivnih zemeljih energij na njenem vrhu. Usedemo se na klopco ob energetski točki in kmalu se počutimo, kot da smo spili kozarec dobrega vina, ki so ga nekoč tu pridelovali.

Povezava na izlet Vina gora.

Če se radi potikamo po gozdovih visokih, pogosto težko prehodnih kraških planot, ki neredko presežejo 1000 metrov nadmorske višine in smo ljubitelji medvedov, potem je ta pot prava izbira. Pretežno bukovi in jelovi gozdovi Velike gore bodo izpolnili naša pričakovanja, rjavega kosmatinca pa ne bomo srečali. Na daleč se nam bo izognil, ko bomo nerodno in hrupno hlačali proti Kamnemu griču.

Povezava na izlet Kamni grič.

Danes se naivni in nepoučeni pohodnik čudi katera ljubezen do naših gora in hribov je vlekla generale in ostalo vojaško šaro na travnato planoto nad Soriško planino. Ko gre mimo stare vojašnice pod Slatnikom je prepričan, da so fantje v uniformah prepoznali zdravilnost gorskega zraka, ki veje tu čez in si postavili neke vrste letno rezidenco. In številni bunkerji so postavljeni pod zaobljenimi vrhovi planote zato, da jim pri uživanju razgledov ni prišlo do živega niti slabo vreme... Večni mir, ki so ga našli preštevilni v gorah zahodneje tu, na srečo, ni bil skaljen.

Povezava na izlet Slatnik.

Gradu Kunšperk pravijo tudi Kraljevi grad. Njegov sosed na hrvaški strani je grad Cesargrad in loči ju le reka Sotla. Obe mogočni utrdbi sta starodavni, saj so ju istočasno zgradili velikani Ajdi in to samo z enim kladivom. Med delom so si ga kar po zraku podajali. Kasneje je gospoda gradova povezala z visečim mostom, a prijateljstvo ni trajalo dolgo. Vitez Kuno iz Kraljevega gradu je z oboroženimi hlapci vdrl v Cesargrad, presenetil viteze Templjarje med molitvijo in jih vse pobil. Med begom se je ubil še sam, nakar so njegovi oboroženci vdrli še v grad Kunšperk in ga prav tako izropali. Zatem so se razbežali na vse strani sveta, grad pa je počasi propadel. A vseeno ga niso povsem izropali. Še danes so globoko pod grajskim obzidjem obokane kleti s številnimi sodi polnimi bogastva, a kaj ko ga čuvajo velike kače.

Povezava na izlet Grad Kunšperk.

Mirna Gora se nahaja na jugovzhodnem robu razgibane planote Kočevskega Roga nad Belo krajino. Skupaj s sosednjimi dinarskimi planotami tvori eno največjih gozdnih površin v Evropi. Ob njenem vznožju se nahaja več opuščenih kočevarskih vasi. Prednike njenih prebivalcev, uporne nemške kmete, so v 14. stoletju naselili Ortenburški grofi. Tekom stoletij so ukrotili in kultivirali ob naselitvi divjo in neposeljeno pokrajino. Z njimi se je na Mirno Goro v globoko votlino pod vrhom naselil tudi zlobni zmaj. Bruhal je točo, neurja in uničeval pridelek že tako revnega belokranjskega kmeta. Pomagale niso niti številne daritve, žegnana voda in procesije. Nato pa so se kmetje odločili, da bodo nad votlino sezidali cerkev posvečeno svetemu Frančišku Ksaveriju. To jim je uspelo šele po hudem boju in dobri zavetnik pred vetrom in neurji je za vedno pregnal zlobno pošast. Od tedaj se Gori reče Mirna Gora.

Povezava na izlet Mirna Gora.

Peč-Tromeja je bila zaradi svoje lege na stičišču različnih narodov, jezikov in kultur uvrščena v mednarodno verigo spomenikov posvečenih miru. Njen pobudnik je duhovni mojster Šri Činmoj. Na spomeniku posvečenemu miru lahko preberemo citate mojstra iz vzhoda: "Gore so simbol miru, spokojnosti in notranje globine. Vse te odlike potrebuje človeštvo na poti do vse večje svetovne ubranosti. Doseči svoj notranji mir je človekova največja potreba. Mir ne pomeni le, da ni vojne. Mir pomeni, da vladajo ubranost, ljubezen, zadoščenje in enost."

Povezava na izlet Peč-Tromeja.

Če gledamo na Špičasti vrh iz Zadloškega polje, ga zlahka spregledamo. Je neizrazit, poraščen z gozdom in naključni obiskovalec željan hoje, bi zlahka izbral katerega od sosednjih vrhov. Iz razglednega stolpa najprej opazimo težko prehodna in odmaknjena prostranstva visokega Trnovskega gozda. Če se sonce nenadoma skrije za oblake, nepregledna preproga dreves nič kaj prijazno potemni in šele odsev sonca v Jadranskem morju daleč na zahodu pomiri bujno domišljijo.

Povezava na izlet Špičasti vrh.

Sveti Lovrenc nad Bašljem ali pa pod Storžičem, kar nam je ljubše, je le ena izmed petih cerkvic, ki so v približno pet kilometrov dolgi zračni liniji posejane pod visokimi pobočji Strožiča in sosednjih vrhov. Postavljene so ravno prav visoko, da se ne moremo izgovoriti, da so previsoko, po drugi strani pa spet dovolj visoko, da do njih ne zaidejo navade iz doline, ki ne sodijo v nebo kipeči gorski svet.

Povezava na izlet Sveti Lovrenc pod Storžičem.

Jurjev hrib se nahaja nad zalivom oziroma Drago svetega Jerneja, ki je najbolj severni predel slovenske obale. Sprehod nas vodi po gostem hrastovem gozdu, Resslovem gaju, nad največjim strnjenim nasadom oljk pri nas. V vročih poletnih dneh nam nudi obilo sence in svežine in umik pred priobalnem vrvežu. Gozd je posvečen Josefu Resslu, izumitelju ladijskega vijaka, ki je med bivanjem v Trstu velik del svojega časa posvetil ponovni pogozditvi Krasa in Istre.

Povezava na izlet Jurjev hrib.

Na Donačko goro je bila pred več kot 150 leti speljana prva slovenska planinska pot. Namenjena je bila obiskovalcem zdravilišča v Rogaški Slatini in nas vodi skozi bukov pragozd. Domačini goro imenujejo tudi Rogatica ali Rogaška gora, medtem ko ji je današnje ime dala cerkev svetega Donata postavljena na njenih južnih pobočjih. Nekateri ji rečejo tudi Štajerski Triglav. Gora je nekaj posebnega tudi, če jo opazujemo od daleč. S svojo strmo in klinasto obliko se nam zdi, kot da je del fantastične pokrajine enega izmed holivudskih filmov, katerega dogajanje je postavljeno v čas dinozavrov ali pa v svet King Konga... 

Povezava na izlet Donačka gora.

Polževo je dobilo ime po zlati in z diamanti okrašeni polžji hiški. Legenda pravi, da so jo v 5. stoletju dobili višnjegorski grofi. Žena beneškega doža jim jo je podarila v znak hvaležnosti, ker so v bojih s Huni rešili ranjenega beneškega plemiča gotove smrti. Hiško so podarili meščanom, ki so iz nje na slavjih pili vino. Tekom let je dragocena polžja hiška izginila in razočarani meščani so dali narediti novo. Za vsak slučaj so jo vklenili v verigo vendar je naposled brez sledu izginila tudi ta. 

Povezava na izlet Polževo.

Prostran grič s cerkvijo Žalostne Matere božje, dvema srednjeveškima kapelama in križevim potom ima več imen. Najbolj preprosto je ljudsko poimenovanje Stare gore nad Podsredo, medtem ko mu geografi pravijo Stara sveta gora. Prostran travnik vrh griča daje vtis, da je celoten prostor svetišče božanstev že od časov, ko teh krajev še ni naseljeval človeški rod in je nesrečni Žličar skrit pred soncem rezbaril žlice visoko nad dolino Bistrice. Zgornja kapela svete Ane čez katere prag tečejo zdravilne zemeljske energije govori, da tu pohodnik ne bo najdel samo mir po prijetnem sprehodu, temveč tudi vse tisto, kar pride z mirom...

Povezava na izlet Stare gore.

Vetrnik se nahaja v Kozjanskem parku na vzhodnem robu Bohorja visoko nad dolino Bistrice. Še posebej je znamenit zaradi suhih travnikov na katerih uspeva kar 25 vrst ogroženih in redkih orhidej. Poleg tega nudi enega najlepših razgledov na vzhodnem koncu Slovenije, ki nam da občutek, da smo precej višje kot smo v resnici.

Povezava na izlet Vetrnik.

Strma pobočja Kozjanskega parka so večinoma porasla z gozdom in dajejo vtis nedotaknjenosti. V objemu narave se marsikje skrivajo čudovite podobe narave, ki so jih zemeljske sile oblikovale v daljni preteklosti. Občudujemo lahko brezna, okna in številne skalne osamelce. Eden takih je tudi Žličar, ki sedi v zaraslem severnem pobočju Veternika. Legenda pravi, da je bil Žličar mlad fant, ki je pasel ovce in rezljal lesene žlice, ko so tod še živeli mogočni Ajdi. Nekega dne ga je pri delu sonce tako motilo, da ga je preklel. V hipu so on in njegove ovce okameneli. Od tedaj čaka na čudežno odrešitev.

Povezava na izlet Žličar.

Kamnek je resnično poseben vrh, saj ga lahko osvojimo kar iz starega mestnega središča Tržiča. Takih vrhov pri nas ni veliko. Preko njega, Pirmanc in Velikega vrha nad Završnikom vodi lepa krožna tura. Na vrhu nas bo pričakala slovenska zastava, nekaj klopc in vpisna skrinjica. Iz Kamneka se lepo vidi nekaj bolj znanih karavanških vrhov kot so Begunjščica, Storžič in košutin Veliki vrh.

Povezava na izlet Kamnek.

Na pobočjih Škabrijela je bilo eno bolj krvavih bojišč Soške fronte. Eden od italijanskih poveljnikov je takole opisal bojišče:"Moštvo si je naredilo zaklone iz trupel. Ni lahko ločiti živih od mrtvih, tako so premešani med seboj, da kratkomalo govoriš mrtvemu in zamenjaš živega za mrtvega... To je vojna v vsej svoji strahoti! Kljub vsemu se duh ne zlomi, ne trepečejo in se ne prestrašijo stari vojaki, vajeni številnih grozot, mirno sedijo na truplih, kadijo pipe in cigarete, jedo diščeči prepečenec in okusne mesne konzerve, obnašajo se kot da ne bi bili v vojni..."

Povezava na izlet Škabrijel.

Na Štefanjo goro so romali že v srednjem veku. Prednica današnje cerkvice je stala na gori že v 12. stoletju. Nič manj znamenit ni Adergas s samostanom Velesovo na izhodišču. Le-ta ima za sabo burno zgodovino. Po večih napadih so ga v drugi polovici 15. stoletja dokončno izropali in uničili Turki. Danes se povzpnemo do cerkvice svetega Štefana večinoma iz drugih razlogov kot nekoč ampak mir, ki ga najdemo ob njej je še vedno isti.

Povezava na izlet Štefanja gora.

Debni vrh se nahaja na skrajnem vzhodnem robu Ljubljanske kotline tik nad reko Ljubljanico in nedaleč od njenega sotočja s Savo in Kamniško Bistrico. Mimo njega vodi pot do prelaza Pečar in na Žagarski vrh. Blizu je tudi grad Osterberg. Na drugi strani grebena je globoka dolina Besnice pri Zalogu. Nanj vodijo številne tudi neoznačene poti, ki so jih nadelali številni obiskovalci predvsem iz vzhodnega obrobja Ljubljane. Ob lepem vremenu se zlasti lepo vidijo Kamniško-Savinjske Alpe. Iz vrha pa se odpre eden lepših razgledov na Ljubljano iz vzhodne smeri.

Povezava na izlet Debni vrh.

Na najvišji točki arheološkega najdišča Rifnik, tam kjer je nekoč stala večja od dveh cerkva nas bo domišljija kar sama pograbila in popeljala v daljno preteklost tega območja. Če nas materialna sedanjost ne izpusti iz svojih rok se med vzponom sprehodimo skozi osupljive in mogočne razvaline srednjeveškega gradu Rifnik. In, če še vedno nismo pripravljeni na popotovanje v preteklost se prepustimo razgledom iz severnega roba najdišča. Z njihovo pomočjo se bo vrvež spodaj v dolini Voglajne zdel tako daleč in tako nepomemben. Rifnik se nahaja v regiji Posavska, podregiji Bizeljsko, Senovsko in Sotelsko gričevje in še ožje v podregiji Voglajnsko in Zgornjesotelsko gričevje.

Povezava na izlet Rifnik.