NOVI IZLETI

Kamnek

Preko Pirmanc in Velikega vrha nad Završnikom poteka krožna pot čez Kamnek.

Kamnek je resnično poseben vrh, saj ga lahko osvojimo kar iz starega mestnega središča Tržiča. Takih vrhov pri nas ni veliko. Preko njega, Pirmanc in Velikega vrha nad Završnikom vodi lepa krožna tura. Na vrhu nas bo pričakala slovenska zastava, nekaj klopc in vpisna skrinjica. Iz Kamneka se lepo vidi nekaj bolj znanih karavanških vrhov kot so Begunjščica, Storžič in košutin Veliki vrh.

Povezava na izlet Kamnek.

Škabrijel

Iz gozdnatega in nekoč krvavega Škabrijela se odpre razgled na Solkan in reko Sočo.

Na pobočjih Škabrijela je bilo eno bolj krvavih bojišč Soške fronte. Eden od italijanskih poveljnikov je takole opisal bojišče:"Moštvo si je naredilo zaklone iz trupel. Ni lahko ločiti živih od mrtvih, tako so premešani med seboj, da kratkomalo govoriš mrtvemu in zamenjaš živega za mrtvega... To je vojna v vsej svoji strahoti! Kljub vsemu se duh ne zlomi, ne trepečejo in se ne prestrašijo stari vojaki, vajeni številnih grozot, mirno sedijo na truplih, kadijo pipe in cigarete, jedo diščeči prepečenec in okusne mesne konzerve, obnašajo se kot da ne bi bili v vojni..."

Povezava na izlet Škabrijel.

 

Štefanja gora

Nad Adergasom se nahaja Štefanja gora s cerkvico iz katere se odpre najlepši pogled na smučišča Krvavca.

Na Štefanjo goro so romali že v srednjem veku. Prednica današnje cerkvice je stala na gori že v 12. stoletju. Nič manj znamenit ni Adergas s samostanom Velesovo na izhodišču. Le-ta ima za sabo burno zgodovino. Po večih napadih so ga v drugi polovici 15. stoletja dokončno izropali in uničili Turki. Danes se povzpnemo do cerkvice svetega Štefana večinoma iz drugih razlogov kot nekoč ampak mir, ki ga najdemo ob njej je še vedno isti.

Povezava na izlet Štefanja gora.

 

Debni vrh

Debni vrh se dviga nad skrajnim vzhodnim robom Ljubljanske kotline in nad dolino Besnico pri Zalogu.

Debni vrh se nahaja na skrajnem vzhodnem robu Ljubljanske kotline tik nad reko Ljubljanico in nedaleč od njenega sotočja s Savo in Kamniško Bistrico. Mimo njega vodi pot do prelaza Pečar in na Žagarski vrh. Blizu je tudi grad Osterberg. Na drugi strani grebena je globoka dolina Besnice pri Zalogu. Nanj vodijo številne tudi neoznačene poti, ki so jih nadelali številni obiskovalci predvsem iz vzhodnega obrobja Ljubljane. Ob lepem vremenu se zlasti lepo vidijo Kamniško-Savinjske Alpe. Iz vrha pa se odpre eden lepših razgledov na Ljubljano iz vzhodne smeri.

Povezava na izlet Debni vrh.

 

 

Rifnik

Na arheološkem najdišču Rifnik nas bodo ugrabili spomini na pradavno preteklost okolice reke Voglajne.

Na najvišji točki arheološkega najdišča Rifnik, tam kjer je nekoč stala večja od dveh cerkva nas bo domišljija kar sama pograbila in popeljala v daljno preteklost tega območja. Če nas materialna sedanjost ne izpusti iz svojih rok se med vzponom sprehodimo skozi osupljive in mogočne razvaline srednjeveškega gradu Rifnik. In, če še vedno nismo pripravljeni na popotovanje v preteklost se prepustimo razgledom iz severnega roba najdišča. Z njihovo pomočjo se bo vrvež spodaj v dolini Voglajne zdel tako daleč in tako nepomemben. Rifnik se nahaja v regiji Posavska, podregiji Bizeljsko, Senovsko in Sotelsko gričevje in še ožje v podregiji Voglajnsko in Zgornjesotelsko gričevje.

Povezava na izlet Rifnik.

 

Grad Osterberg

Razvaline srednjeveškega gradu Osterberg se nahajajo nad sotesko Besnice pri Podgradu.

Kratka opisana krožna pot do razvalin starega gradu Osterberg in nazaj do izhodišča je pravo popotovanje v preteklost. Obiščemo skromne ostanke srednjeveškega gradu, katerega nastanek Valvasor umešča v leto 1015. Pod njim so odlično ohranjeni ostanki srednjeveškega kamnoloma, ki je ugasnil šele na začetku 20. stoletja. Stari Osterberg je nedaleč stran nasledil novejši tudi srednjeveški grad. Na njegovem mestu danes stoji vila Kansky. Med drugo svetovno vojno so jo zasedli Nemci in imeli v njej karavlo. Tu je, namreč, med vojno potekala meja med Italijo in Nemčijo. Grad Osterberg se nahaja v regiji Posavska in podregiji Posavsko hribovje.

Povezava do izleta Grad Osterberg.

 

Mrzla dolina

V Mrzli dolini pod Kašeljskim hribovjem se nahaja ribnik do katerega poteka pot primerna za družine z vozičkom za otroke.

Sprehod do Mrzle doline bi lahko poimenovali tudi vodna pot. Velik del poti hodimo ob reki Ljubljanici. Sprehodimo se po umetnem otoku ob reki in ko pridemo na cilj se sprehodimo še okoli ribnika lokalnega ribiškega društva. Pot poteka ob vznožju Kašeljskega hribovja in Debni vrh, ki se nahaja direktno nad ribnikom od tu izgleda višji. Mrzla dolina se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška, podpregiji Ljubljanska kotlina in še ožje v podregiji Savska ravan.

Povezava na izlet Mrzla dolina.

 

Miklavž na Gorjancih

Sveti Miklavž na Gorjancih je na robu planote pod Trdinovim vrhom. Pot nas pripelje mimo Krvavega kamna.

Miklavž na Gorjancih je priljubljena izletniška točka na robu planotastega ravnika. Tik nad planinskim domom stoji na razglednem vrhu cerkev Svetega Miklavža. Nedaleč stran, na robu košenic, se v plitvi kotanji imenovani Izero nahaja več manjših jezerc. Navdušile nas bodo številne legende in pripovedke povezane z našim izletom. Miklavž na Gorjancih se nahaja v regiji Dolenjska, podregiji Novomeško-Krška in še ožje v podregiji Gorjanci.

Povezava na izlet Miklavž na Gorjancih.

Šance

Šance se imenujejo ostanki utrdbe katere naloga je bila varovanje Ljubljanskega gradu. Arhitekt Jože Plečnik je Šance preuredil v prijetno sprehajališče nad katerim danes dominira visok RTV oddajnik. Iz Šanc se nam odpre razgled na Ljubljansko barje, celotno območje Grajskega hriba pa je danes lepo urejen labirint sprehajalnih poti in razgledov na spodaj ležečo Ljubljano. Šance se nahajajo v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška, podregiji Ljubljanska kotlina.

Povezava na izlet Šance.

Park Tivoli

Spodaj opisana pot je samo ena izmed številnih mogočih, ki jih lahko naredimo po in ob parku Tivoli. Pot si lahko ukrojimo povsem po lastnih željah tu opisano pa uporabimo zgolj kot izhodišče idej. Park Tivoli nas bo navdušil s svojo prostranostjo, urejenostjo in neposredno bližino središča Ljubljane. Prvi del poti nas vodi po gozdnatih pobočjih Šišenskega hriba, ki sicer ostajajo prikrita številnim obiskovalcem Tivolija. Park Tivoli se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Ljubljanska kotlina in še ožje v regiji Savska ravan.

Povezana na izlet Park Tivoli.

Grad Žovnek

Na robu Dobroveljske planote, Črete in Savinjske ravnine se nahajajo ruševine Žovneškega gradu.

Nekoč močno utrjeni grad Žovnek je bil prvotno prebivališče Celjskih grofov, tedaj znanih kot svobodni gospodje Žovneški. Grad je bil na slemenu, kjer je bil najbolj ranljiv, varovan kar s tremi obrambnimi jarki. Danes ruševine postopoma obnavljajo in ohranjajo pred nadaljnim propadom. Navdušijo nas s svojo mogočnostjo in izpostavljeno lego. Iz gradu se odpre pogled na Žovneško jezero in severne vrhove Posavskega hribovja in gozdnata pobočja Dobroveljske planote. Grad se nahaja v regiji Štajerska in Prekmurje in podregiji Velenjska in še ožje Savinjska ravan.

Povezava na izlet Grad Žovnek.

 

Izvir Krke

Krožna pot do izvira reke Krke je primerna tudi za družine z majhnimi otroki. Vodi nas skozi vasi s še številnimi ohranjenimi kozolci, lesenimi podi in ostalo tradicionalno kmečko arhitekturo, ki nepogrešljivo dopolnjuje kulturno krajino tega območja. Največ naše pozornosti bo zagotovo pritegnil izredno fotogeničen izvir Poltarice in širok jez Krke v naselju Krka. Izvir Krke se nahaja regiji Dolenjska in podregiji Novomeško-Krška.

Povezava na izlet Izvir Krke.

 

Motnik

Opisana krožna pot nas vodi po Motniški turistični poti. Naprej se povzpnemo na Grajski hrib, kjer lahko danes zgolj slutimo veličino Motniškega gradu. Iz hriba se odpre razgled na Motnik, Motniško dolino in okoliške vrhove. Ogleda je vreden tudi pranger, muzej pritlikavega nosoroga, čebelnjak pri osnovni šoli, vhod v opuščeni rudnik z rudarskima vozičkoma, Vrbanovčev kozolec in Krevlov mlin na Beli. Zanimiva krožna pot je primerna tudi kot družinski izlet za otroke. Na poti sledimo oznakam z rumenim polžem. Motnik se nahaja v regiji Posavska in podregiji Posavsko hribovje.

Povezava na izlet Motnik.

Rašica

Vrh Staneta Kosca, oziroma Rašica je poleg Šmarne gore zagotovo eden izmed najbolj priljubljenih vrhov v bližnji okolici Ljubljane. To niti ne čudi. Tik pod sicer nerazglednim vrhom je planinski dom, na samem vrhu pa visok razgledni stolp. Iz njega se nam odprejo razgledi na vse strani neba. Še posebej izstopa zahodni del Kamniško-Savinjski Alp, Savska ravan in Pohograjsko in Škofjeloško hribovje. Proti vzhodu se lepo vidi Posavsko hribovje s svojimi najvišjimi vrhovi kot sta Kum in Čemšeniška planina. Krožni izlet je primeren tudi kot družinski izlet za otroke. Rašica se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Ljubljanska kotlina.

Povezava na izlet Rašica.

Sveti Lovrenc

Sveti Lovrenc oziroma Polhograjska gora se nahaja ob Polhovem Gradcu in znameniti Polhograjski graščini z urejenim parkom. Na pobočjih gore je v prvi polovici 19. stoletja tedanji lastnik posestva grof Blagaj najdel do tedaj neznano rastlino, ki so jo poimenovali Blagajev volčin. Na vrhu hriba, kjer se nahaja cerkev Svetega Lovrenca se nam odpre razgled na graščino s parkom, Polhov gradec in vrhove Polhograjskega in Škofjeloškega hribovja. Proti severu se vidijo tudi najvišji Julijski in tudi Karavanški vrhovi. Proti jugu se lepo vidi Krimsko hribovje.

Povezava na izlet Sveti Lovrenc.

Koča na Doliču

Koča na Doliču se nahaja na sedlu Dolič med Kanjavcem in Šmarjetno glavo. Prvotno kočo so postavili Italijani leta 1930. Večkrat prezidano je do sedaj že dvakrat porušil snežni plaz. Nazadnje v zimi 2008/2009. Od koče se nam odpre razgled na pobočja Kanjavca in gore, ki se dvigajo nad Zadnjico in dolino Trento. Koča na Doliču se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in v podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Koča na Doliču.

Triglavski dom na Kredarici

Triglavski dom na Kredarici se nahaja tik pod vrhom Kredarice na grebenu med Rjavino in Triglavom. Prvi dom je bil zgrajen leta 1896. Kasneje je bil večkrat povečan. Odprt je celo leto. Nudi nam razglede na greben nad Krmo od Debele peči preko Draških vrhom do Tosca in Vernarja. Proti vzhodu se vidi vrh Kredarice in Rž. Proti severu se lepo vidijo Pihavec, Dovški Gamsovec, Prisojnik, Razor, Stenar in številni ostali vrhovi. Nahaja se v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in v podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Triglavski dom na Kredarici.

Planina Zgornja Krma

Planina Zgornja Krma se nahaja ob vznožju gore Kurice in nad istoimensko bolj znano dolino Krmo. Na njej se nahaja pastirski stan Prgarca. Iz doline se lepo vidi severno ostenje vrhov Malega in Velikega Draškega vrha ter Tosca. Iz doline Krme in preko planine Zgornje Krme vodi ena izmed sicer manj obljudenih poti na Triglav. Planina se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Planina Zgornja Krma.

 

Mali Triglav

Mali Triglav je tretja najvišja slovenska gora. Je neizrazit grebenski vrh na poti na Triglav in se zato zanj kot samostojno turo odloči le redkokdo. Od njegovega vrha pa do Triglava res ni več daleč. Kljub temu gora omogoča lepo krožno pot. Tako pod vznožjem, kot tik pod njenim vrhom vodi pot med Triglavskim domom na Kredarici in Domom Planika. Iz vrha se lepo vidijo Julijci in grebenska pot na Triglav. Gora se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Mali Triglav.

 

Zasavska koča na Prehodavcih

Zasavska koča na Prehodavcih se nahaja na razgledni vzpetini tik nad prevalom Prehodavci. Preko njega vodi pot iz Trente v Dolino Triglavskih jezer. Koča je bila zgrajena leta 1954 na temeljih italijanske obmejne stražarnice. Od koče se odpre razgled na greben Špičja, Zelnarco, Vodnikov Vršac, gore nad dolino Trento, zgornji del Doline triglavskih jezer in ostale vrhove. Zasavska koča na Prehodavcih se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Zasavska koča na Prehodavcih.

Dom Planika

Dom Planika se nahaja na planoti Ledine pod južnim ostenjem Triglava. Prva koča je bila postavljena že leta 1871. Kasneje je bila večkrat prezidana in tudi preimenovana. Od koče se lepo vidi greben vrhov nad dolino Krmo od Debele peči in preko Draških vrhov vse do Tosca in Vernarja. Lepo se vidijo tudi zahodni Julijski vrhovi in južne Bohinjske gore. Dom Planika se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Dom Planika.

 

Triglav

Triglav je slovenska najvišja gora in najvišji vrh Julijskih Alp. Je naš najpomembnejši narodni simbol. Po nekaterih virih izvor njegovega imena sega še v predkrščanski čas. Opisana krožna pot na goro poteka iz doline Krme mimo doma na Kredarici, medtem ko nas spust vodi mimo doma Planika. Ta, sicer zelo zahteven del poti, velja za lažjega od tistega mimo Kredarice. Zelo dobro varovana pot s klini in še posebej z jeklenicami naredi goro dostopno za marsikoga, ki se brez teh varoval na vzpon ne bi podal. Triglav leži v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Triglav.

 

Molička peč

Če želimo občudovati lepote Dleskovškove planote se povzpnemo na redko obiskano in mirno Moličko peč. Ne dviga se tako visoko kot sosednja Velika Zelenica in Veliki vrh, zato tu lažje začutimo valovanje z ruševjem poraslih pobočij planote. Pred kratkim markirana pot na višja in prostrana soseda pobere večino ljubiteljev gora. Nič zato, ozek vrh gore ne more sprejeti vseh.

Preberite več ...

Veliki Draški vrh

Pot na Veliki Draški vrh je neoznačena in zahtevna, vendar dobro nadelana. Telovadba med gostim ruševjem je pripravana na spanec na udobno širokem in zaobljenem vrhu gore, čeprav ga ne prikličemo zlahka. Razgledi na sosednje Julijce pospešijo kri v žilah in radovednost ali je na naslednjem vrhu tudi tako lepo.

Preberite več ...

Viševnik

Pisali smo že o tem, da ima veliko mest na Slovenskem svoj mestni vrh. Pokljuka je sicer prostrana gozdnata planota, pa vendar lahko mirno rečemo, da je Viševnik njen mestni vrh. Je lahko dostopen, obljuden in osamel dvatisočak, ki vabi številne planince v vseh letnih časih. Iz njega se nam Pokljuka razgrne v vsej svoji temni širini in globini, ki priklen naš začuden pogled, da zlahka pozabimo na višje vrhove Julijcev za nami.

Preberite več ...

Mali Draški vrh

Mali Draški vrh ima upravičeno svoje ime, če njegovo višino primerjavo z zahodnim soimenjakom Velikim Draškim vrhom. Ampak včasih višina ni edino merilo. Ko premagamo njegovo neoznačeno in strmo južno steno in se iz ozkega vrha ozremo globoko v dolino Krme se počutimo precej višje kot smo v resnici. Mali Veliki Draški vrh bi bilo prav tako ustrezno ime te gore.

Preberite več ...

Vrbje

Ribnik Vrbje tik ob reki Savinji je zatočišče številnih sprehajalcev. Lesene skulpture ob njemu bolj kot na dvožive prebivalce v ribniku in pernate lovce nanje opozarjajo na vodno energijo, ki teče tu mimo. Morda ni naključje, da ob njemu gojijo hmelj, nepogrešljivo sestavino še ene nekoliko bolj penaste tekoče energije.

Preberite več ...

Obelunec

Goče so že od nekdaj prav posebna vas. Govori se, da je tu nekoč tudi poleti snežilo. Pot zmaja, ki se je v poletni vročini plazil tod mimo je v njegovi hladni senci snežil na vas. To nenavadno nadlogo so domačini rešili s pomočjo Marije Snežne. Zmaju je stopila na rep v kapelici nad vasjo. V cerkvi posvečeni isti Mariji na razglednem Obeluncu ga je ukrotil sveti Jurij in nedaleč stran v Erzelju nadangel Mihael.

Preberite več ...

Jama Pekel

Ob prvem obisku jame Pekel nas nad vhodom vanjo preseneti jasno prepoznavna človeška podoba. V dolgem razkoraku je sklonjena naprej in zdi se, kot da z rokami grabi ven na svetlo. Katera moč ji je preprečile namero in jo vklenila v skalo danes ne vemo več. Nekoč, ko so še verjeli, da življenja ne zajemamo samo z očmi in rokami so v njej prepoznali samega peklenščka. Po njemu so poimenovali jamo in rečico, ki priteče iz nje, da ne pozabimo kdo je okamenelo bitje.

Preberite več ...

Javorje

Sredi Posavskega hribovja se pri vasici Javorje nahaja energijski park. Tam je obilo energije, ki ima v sebi tudi nekaj električne narave. Ampak nič za to. Obiskovalca bo od vsega najbolj navdušila energija lastnika parka, ki je z njo in voljo uredil strma travnata pobočja v mirno sprehajališče in majhen botanični vrt.

Preberite več ...

Grabnarica

Potoku Grabnarica tik pod vasmi na robu grabna pod hribovito Jelovico je uspelo ustaviti čas. Ko hodimo po številnih brveh preko lenih meandrov in mimo močvar pozabimo, da je nedaleč stran hitra civilizacija. Miren in samosvoj svet Grabnarice spodbuja domišljijo v kateri oživijo že razvaljene podobe še ne tako oddaljenega časa.

Preberite več ...

Koliševka Risnik

Koliševka Risnik je nastala z udor stropa mogočne podzemne jame. Le-tega je voda počasi, vendar vztrajno raztapljala, dokler ni popustil. Morda pa je legendarna Atlantida tako izginila. Mesto ni preplavila voda, temveč mu je spodjedla na videz trdne temelje. V obeh primerih je rezultat isti, krivec je isti, le tehnika je drugačna. Na to bodo morali misliti arheologi, ko bodo podmornice zamenjali za kramp in lopato.

Preberite več ...

Divaška jama

Domačin Gregor Žiberna znan kot Tentava je rad rinil pod zemljo. Proslavil se je z breznom Kačna jama, ampak njegov kronski dragulj je bila Divaška jama. Njena sijoča lepota je privabila tudi znamenitega psihoanalitika Sigmunda Freuda. Le-ta seveda ni mogel iz svoje kože. Bolj kot jama, so ga zanimale globine duše Tentave v katerem je prepoznal propadlega genija.

Preberite več ...

Ledena jama

Ledena jama v svojih globinah skriva pravi ledenik. Hlad in tema, ki zevata iz njenega žrela se zdi kot da sežeta do središča zemlje in še globje, če nam le ne bi vcepili v glavo, da je globoko tam spodaj vroče...

Preberite več ...

Mestni vrh

Maribora ima svoje Pohorje, Ljubljana ima Šmarno goro..., Kočevje pa ima Mestni vrh. Hrib ima pravo ime, saj se dviga neposredno nad mestom. Ampak za razliko od ostalih mestnih vrhov ima eno majčkeno posebnost. Njegova velika priljubljenost med domačini nam varljivo prežene zavedanje, da smo dejansko sredi divjine in tudi medvedov se tu ne bojimo. Domačini bi rekli, da je to povsem normalno... že, ampak mi nismo iz kočevskega!

Preberite več ...

Nagelbihl

Nekatere vrhove obiščemo zaradi razgleda, adrenalina, ki ga sprožajo, ko smo v steni, napora s katerim premagujemo predvsem sami sebe, samote, zaradi žigov, fotk, ki jih damo na facebook in smo vedno veseli na njih... Ampak za Nagelbihl ne velja nič od tega. Je nerazgleden in neizrazit vrh sredi kočevskih gozdov visoke Stojne. Nanj gremo zaradi imena. Kateri vrh ima še tako nenavadno ime? Nagelbihl, Nagelbihl... le kaj pomeni in od kod prihaja? Nagelbihl...

Preberite več ...

Sveti Miklavž

Izpostavljen in razgleden greben s cerkvico Svetega Miklavža nad Moravško dolino danes častimo predvsem pohodniki. Pred nami so se k njemu obračali splavarji na reki Savi. Dokler so videli cerkvico, varuhinjo zgornje Save so bili varno pod zavetjem darežljivega svetnik. Pred njimi so se v njeno zatočišče, nekoč protiturški tabor, zatekali domačini. In pred njimi so na temu mestu v templju pogani častili zaklade, ki jih še vedno skriva sosednji Cicelj.

Preberite več ...

Cicelj

Cicelj je skrivnosten hrib. Legenda pravi, da na svojih severnih pobočjih skriva zaklad gradu Tuštanj. Morda je to eden redkih odkritih zakladov pri nas in morda ga je odkril prav Jurij Vega. Le-ta se je rodil v vasi Zagorica na južnih pobočjih Ciclja. Kako bi si drugače razložili njegov izjemen um, bogastvo in slavo. Ali mu je zaklad prinesel srečo je druga zgodba. Domačini vedo povedati, da sem pa tja še danes kopljejo po senčnih gozdovih hriba, ampak z lopato in krampom ga ne bodo najdli.

Preberite več ...

Gradiški grič

To so navodila za izkop skrivnostnega zaklada skritega nekje na Gradiškem griču. Na cvetno nedeljo blagoslovite leskove šibe. Nato z njimi, ko ura odbije polnoč, naredite ris na križpotju blizu razvalin, kjer se ne sliši cerkvenega zvona. Prikličite čuvaja zaklada in nikar se ga ne ustrašite. Ko se približa risu se ga trikrat dotaknite s šibo. Tako izgubi vso moč. Počakajte na jutranjo zoro in pojdite domov spat. Počakajte na kresno noč. Ponoči pojdite na grič in ko odbije polnoč poiščite vrelec modrega plamena. Označuje zaklad, ki ga lahko sedaj varno, vendar obvezno molče in brez strahu, izkopljete.

Preberite več ...

Žagerski mlin

Žagerski mlin ne skriva, da je star več kot 250 let. Je eden zadnjih te vrste pri nas. Kljub neposredni bližini ceste ob njemu vlada mir. K temu veliko pripomore voda, ki se v curku zliva mimo mlina in preglasi vsak šum, iz ceste ali glave, ki ne spada v ta lep kotiček sožitja človeških in naravnih rok.

Preberite več ...

Hrvatova jama

Od široke in svetle makadamske cesto do Hrvatove jame vodi nekaj sto metrov dolga, že precej zapuščena gozdna pot. Vodi nas skozi zaraščen in tih gozd ravno dovolj globoko, da nam pospeši korak in radovedno domišljijo. Ko končno stojimo pred vhodom v jamo zremo v prebivališče skrivnostnega možakarja. Davno nazaj se je vanjo zatekel in domačini so ga klicali Hrvat. Nato je izginil, kot se je pojavil. Za njim je ostalo le ime za jamo.

Preberite več ...

Pot ob Iški

Nekoč vijugasta Iška priteče na plano iz Iškega vintarga pod visokim Krimskim hribovjem. Blizu izhodišča opisanega izleta je vijugala desno proti vzhodu in se izlivala v Ižico. Nato so jo še pred 19. stoletjem plemeniti Turjačani poravnali in speljali v Ljubljanico. Tako je krimska hlodovina prej prišla do svojih kupcev. Le nekaj desetletij kasneje je njihovo novo strugo presekala izgradnja ceste do Iga in plavljenje lesa je zamrlo.

Preberite več ...

Iški morost

Edinstveni Iški morost s svojimi mokrotnimi travniki je lep primer usklajenega sobivanja človeka in narave. Pri intenzivni košnji bi izginile številne živali in rastline. Pa vendar mora človek enkrat na leto kositi na poseben travniškim pticam varen način. Tako se prepreči hitro pogozditev močvirnatih travnikov in še naprej ohranja življenski prostor redkih živali in rastlin, ki drugje ne bi našle sebi primernega življenskega prostora.

Preberite več ...