NOVI IZLETI

Motnik

Opisana krožna pot nas vodi po Motniški turistični poti. Naprej se povzpnemo na Grajski hrib, kjer lahko danes zgolj slutimo veličino Motniškega gradu. Iz hriba se odpre razgled na Motnik, Motniško dolino in okoliške vrhove. Ogleda je vreden tudi pranger, muzej pritlikavega nosoroga, čebelnjak pri osnovni šoli, vhod v opuščeni rudnik z rudarskima vozičkoma, Vrbanovčev kozolec in Krevlov mlin na Beli. Zanimiva krožna pot je primerna tudi kot družinski izlet za otroke. Na poti sledimo oznakam z rumenim polžem. Motnik se nahaja v regiji Posavska in podregiji Posavsko hribovje.

Povezava na izlet Motnik.

Rašica

Vrh Staneta Kosca, oziroma Rašica je poleg Šmarne gore zagotovo eden izmed najbolj priljubljenih vrhov v bližnji okolici Ljubljane. To niti ne čudi. Tik pod sicer nerazglednim vrhom je planinski dom, na samem vrhu pa visok razgledni stolp. Iz njega se nam odprejo razgledi na vse strani neba. Še posebej izstopa zahodni del Kamniško-Savinjski Alp, Savska ravan in Pohograjsko in Škofjeloško hribovje. Proti vzhodu se lepo vidi Posavsko hribovje s svojimi najvišjimi vrhovi kot sta Kum in Čemšeniška planina. Krožni izlet je primeren tudi kot družinski izlet za otroke. Rašica se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Ljubljanska kotlina.

Povezava na izlet Rašica.

Sveti Lovrenc

Sveti Lovrenc oziroma Polhograjska gora se nahaja ob Polhovem Gradcu in znameniti Polhograjski graščini z urejenim parkom. Na pobočjih gore je v prvi polovici 19. stoletja tedanji lastnik posestva grof Blagaj najdel do tedaj neznano rastlino, ki so jo poimenovali Blagajev volčin. Na vrhu hriba, kjer se nahaja cerkev Svetega Lovrenca se nam odpre razgled na graščino s parkom, Polhov gradec in vrhove Polhograjskega in Škofjeloškega hribovja. Proti severu se vidijo tudi najvišji Julijski in tudi Karavanški vrhovi. Proti jugu se lepo vidi Krimsko hribovje.

Povezava na izlet Sveti Lovrenc.

Koča na Doliču

Koča na Doliču se nahaja na sedlu Dolič med Kanjavcem in Šmarjetno glavo. Prvotno kočo so postavili Italijani leta 1930. Večkrat prezidano je do sedaj že dvakrat porušil snežni plaz. Nazadnje v zimi 2008/2009. Od koče se nam odpre razgled na pobočja Kanjavca in gore, ki se dvigajo nad Zadnjico in dolino Trento. Koča na Doliču se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in v podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Koča na Doliču.

Triglavski dom na Kredarici

Triglavski dom na Kredarici se nahaja tik pod vrhom Kredarice na grebenu med Rjavino in Triglavom. Prvi dom je bil zgrajen leta 1896. Kasneje je bil večkrat povečan. Odprt je celo leto. Nudi nam razglede na greben nad Krmo od Debele peči preko Draških vrhom do Tosca in Vernarja. Proti vzhodu se vidi vrh Kredarice in Rž. Proti severu se lepo vidijo Pihavec, Dovški Gamsovec, Prisojnik, Razor, Stenar in številni ostali vrhovi. Nahaja se v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in v podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Triglavski dom na Kredarici.

Planina Zgornja Krma

Planina Zgornja Krma se nahaja ob vznožju gore Kurice in nad istoimensko bolj znano dolino Krmo. Na njej se nahaja pastirski stan Prgarca. Iz doline se lepo vidi severno ostenje vrhov Malega in Velikega Draškega vrha ter Tosca. Iz doline Krme in preko planine Zgornje Krme vodi ena izmed sicer manj obljudenih poti na Triglav. Planina se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Planina Zgornja Krma.

 

Mali Triglav

Mali Triglav je tretja najvišja slovenska gora. Je neizrazit grebenski vrh na poti na Triglav in se zato zanj kot samostojno turo odloči le redkokdo. Od njegovega vrha pa do Triglava res ni več daleč. Kljub temu gora omogoča lepo krožno pot. Tako pod vznožjem, kot tik pod njenim vrhom vodi pot med Triglavskim domom na Kredarici in Domom Planika. Iz vrha se lepo vidijo Julijci in grebenska pot na Triglav. Gora se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Mali Triglav.

 

Zasavska koča na Prehodavcih

Zasavska koča na Prehodavcih se nahaja na razgledni vzpetini tik nad prevalom Prehodavci. Preko njega vodi pot iz Trente v Dolino Triglavskih jezer. Koča je bila zgrajena leta 1954 na temeljih italijanske obmejne stražarnice. Od koče se odpre razgled na greben Špičja, Zelnarco, Vodnikov Vršac, gore nad dolino Trento, zgornji del Doline triglavskih jezer in ostale vrhove. Zasavska koča na Prehodavcih se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Zasavska koča na Prehodavcih.

Dom Planika

Dom Planika se nahaja na planoti Ledine pod južnim ostenjem Triglava. Prva koča je bila postavljena že leta 1871. Kasneje je bila večkrat prezidana in tudi preimenovana. Od koče se lepo vidi greben vrhov nad dolino Krmo od Debele peči in preko Draških vrhov vse do Tosca in Vernarja. Lepo se vidijo tudi zahodni Julijski vrhovi in južne Bohinjske gore. Dom Planika se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Dom Planika.

 

Triglav

Triglav je slovenska najvišja gora in najvišji vrh Julijskih Alp. Je naš najpomembnejši narodni simbol. Po nekaterih virih izvor njegovega imena sega še v predkrščanski čas. Opisana krožna pot na goro poteka iz doline Krme mimo doma na Kredarici, medtem ko nas spust vodi mimo doma Planika. Ta, sicer zelo zahteven del poti, velja za lažjega od tistega mimo Kredarice. Zelo dobro varovana pot s klini in še posebej z jeklenicami naredi goro dostopno za marsikoga, ki se brez teh varoval na vzpon ne bi podal. Triglav leži v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Julijske Alpe.

Povezava na izlet Triglav.

 

Molička peč

Če želimo občudovati lepote Dleskovškove planote se povzpnemo na redko obiskano in mirno Moličko peč. Ne dviga se tako visoko kot sosednja Velika Zelenica in Veliki vrh, zato tu lažje začutimo valovanje z ruševjem poraslih pobočij planote. Pred kratkim markirana pot na višja in prostrana soseda pobere večino ljubiteljev gora. Nič zato, ozek vrh gore ne more sprejeti vseh.

Preberite več ...

Veliki Draški vrh

Pot na Veliki Draški vrh je neoznačena in zahtevna, vendar dobro nadelana. Telovadba med gostim ruševjem je pripravana na spanec na udobno širokem in zaobljenem vrhu gore, čeprav ga ne prikličemo zlahka. Razgledi na sosednje Julijce pospešijo kri v žilah in radovednost ali je na naslednjem vrhu tudi tako lepo.

Preberite več ...

Viševnik

Pisali smo že o tem, da ima veliko mest na Slovenskem svoj mestni vrh. Pokljuka je sicer prostrana gozdnata planota, pa vendar lahko mirno rečemo, da je Viševnik njen mestni vrh. Je lahko dostopen, obljuden in osamel dvatisočak, ki vabi številne planince v vseh letnih časih. Iz njega se nam Pokljuka razgrne v vsej svoji temni širini in globini, ki priklen naš začuden pogled, da zlahka pozabimo na višje vrhove Julijcev za nami.

Preberite več ...

Mali Draški vrh

Mali Draški vrh ima upravičeno svoje ime, če njegovo višino primerjavo z zahodnim soimenjakom Velikim Draškim vrhom. Ampak včasih višina ni edino merilo. Ko premagamo njegovo neoznačeno in strmo južno steno in se iz ozkega vrha ozremo globoko v dolino Krme se počutimo precej višje kot smo v resnici. Mali Veliki Draški vrh bi bilo prav tako ustrezno ime te gore.

Preberite več ...

Vrbje

Ribnik Vrbje tik ob reki Savinji je zatočišče številnih sprehajalcev. Lesene skulpture ob njemu bolj kot na dvožive prebivalce v ribniku in pernate lovce nanje opozarjajo na vodno energijo, ki teče tu mimo. Morda ni naključje, da ob njemu gojijo hmelj, nepogrešljivo sestavino še ene nekoliko bolj penaste tekoče energije.

Preberite več ...

Obelunec

Goče so že od nekdaj prav posebna vas. Govori se, da je tu nekoč tudi poleti snežilo. Pot zmaja, ki se je v poletni vročini plazil tod mimo je v njegovi hladni senci snežil na vas. To nenavadno nadlogo so domačini rešili s pomočjo Marije Snežne. Zmaju je stopila na rep v kapelici nad vasjo. V cerkvi posvečeni isti Mariji na razglednem Obeluncu ga je ukrotil sveti Jurij in nedaleč stran v Erzelju nadangel Mihael.

Preberite več ...

Jama Pekel

Ob prvem obisku jame Pekel nas nad vhodom vanjo preseneti jasno prepoznavna človeška podoba. V dolgem razkoraku je sklonjena naprej in zdi se, kot da z rokami grabi ven na svetlo. Katera moč ji je preprečile namero in jo vklenila v skalo danes ne vemo več. Nekoč, ko so še verjeli, da življenja ne zajemamo samo z očmi in rokami so v njej prepoznali samega peklenščka. Po njemu so poimenovali jamo in rečico, ki priteče iz nje, da ne pozabimo kdo je okamenelo bitje.

Preberite več ...

Javorje

Sredi Posavskega hribovja se pri vasici Javorje nahaja energijski park. Tam je obilo energije, ki ima v sebi tudi nekaj električne narave. Ampak nič za to. Obiskovalca bo od vsega najbolj navdušila energija lastnika parka, ki je z njo in voljo uredil strma travnata pobočja v mirno sprehajališče in majhen botanični vrt.

Preberite več ...

Grabnarica

Potoku Grabnarica tik pod vasmi na robu grabna pod hribovito Jelovico je uspelo ustaviti čas. Ko hodimo po številnih brveh preko lenih meandrov in mimo močvar pozabimo, da je nedaleč stran hitra civilizacija. Miren in samosvoj svet Grabnarice spodbuja domišljijo v kateri oživijo že razvaljene podobe še ne tako oddaljenega časa.

Preberite več ...

Koliševka Risnik

Koliševka Risnik je nastala z udor stropa mogočne podzemne jame. Le-tega je voda počasi, vendar vztrajno raztapljala, dokler ni popustil. Morda pa je legendarna Atlantida tako izginila. Mesto ni preplavila voda, temveč mu je spodjedla na videz trdne temelje. V obeh primerih je rezultat isti, krivec je isti, le tehnika je drugačna. Na to bodo morali misliti arheologi, ko bodo podmornice zamenjali za kramp in lopato.

Preberite več ...

Divaška jama

Domačin Gregor Žiberna znan kot Tentava je rad rinil pod zemljo. Proslavil se je z breznom Kačna jama, ampak njegov kronski dragulj je bila Divaška jama. Njena sijoča lepota je privabila tudi znamenitega psihoanalitika Sigmunda Freuda. Le-ta seveda ni mogel iz svoje kože. Bolj kot jama, so ga zanimale globine duše Tentave v katerem je prepoznal propadlega genija.

Preberite več ...

Ledena jama

Ledena jama v svojih globinah skriva pravi ledenik. Hlad in tema, ki zevata iz njenega žrela se zdi kot da sežeta do središča zemlje in še globje, če nam le ne bi vcepili v glavo, da je globoko tam spodaj vroče...

Preberite več ...

Mestni vrh

Maribora ima svoje Pohorje, Ljubljana ima Šmarno goro..., Kočevje pa ima Mestni vrh. Hrib ima pravo ime, saj se dviga neposredno nad mestom. Ampak za razliko od ostalih mestnih vrhov ima eno majčkeno posebnost. Njegova velika priljubljenost med domačini nam varljivo prežene zavedanje, da smo dejansko sredi divjine in tudi medvedov se tu ne bojimo. Domačini bi rekli, da je to povsem normalno... že, ampak mi nismo iz kočevskega!

Preberite več ...

Nagelbihl

Nekatere vrhove obiščemo zaradi razgleda, adrenalina, ki ga sprožajo, ko smo v steni, napora s katerim premagujemo predvsem sami sebe, samote, zaradi žigov, fotk, ki jih damo na facebook in smo vedno veseli na njih... Ampak za Nagelbihl ne velja nič od tega. Je nerazgleden in neizrazit vrh sredi kočevskih gozdov visoke Stojne. Nanj gremo zaradi imena. Kateri vrh ima še tako nenavadno ime? Nagelbihl, Nagelbihl... le kaj pomeni in od kod prihaja? Nagelbihl...

Preberite več ...

Sveti Miklavž

Izpostavljen in razgleden greben s cerkvico Svetega Miklavža nad Moravško dolino danes častimo predvsem pohodniki. Pred nami so se k njemu obračali splavarji na reki Savi. Dokler so videli cerkvico, varuhinjo zgornje Save so bili varno pod zavetjem darežljivega svetnik. Pred njimi so se v njeno zatočišče, nekoč protiturški tabor, zatekali domačini. In pred njimi so na temu mestu v templju pogani častili zaklade, ki jih še vedno skriva sosednji Cicelj.

Preberite več ...

Cicelj

Cicelj je skrivnosten hrib. Legenda pravi, da na svojih severnih pobočjih skriva zaklad gradu Tuštanj. Morda je to eden redkih odkritih zakladov pri nas in morda ga je odkril prav Jurij Vega. Le-ta se je rodil v vasi Zagorica na južnih pobočjih Ciclja. Kako bi si drugače razložili njegov izjemen um, bogastvo in slavo. Ali mu je zaklad prinesel srečo je druga zgodba. Domačini vedo povedati, da sem pa tja še danes kopljejo po senčnih gozdovih hriba, ampak z lopato in krampom ga ne bodo najdli.

Preberite več ...

Gradiški grič

To so navodila za izkop skrivnostnega zaklada skritega nekje na Gradiškem griču. Na cvetno nedeljo blagoslovite leskove šibe. Nato z njimi, ko ura odbije polnoč, naredite ris na križpotju blizu razvalin, kjer se ne sliši cerkvenega zvona. Prikličite čuvaja zaklada in nikar se ga ne ustrašite. Ko se približa risu se ga trikrat dotaknite s šibo. Tako izgubi vso moč. Počakajte na jutranjo zoro in pojdite domov spat. Počakajte na kresno noč. Ponoči pojdite na grič in ko odbije polnoč poiščite vrelec modrega plamena. Označuje zaklad, ki ga lahko sedaj varno, vendar obvezno molče in brez strahu, izkopljete.

Preberite več ...

Žagerski mlin

Žagerski mlin ne skriva, da je star več kot 250 let. Je eden zadnjih te vrste pri nas. Kljub neposredni bližini ceste ob njemu vlada mir. K temu veliko pripomore voda, ki se v curku zliva mimo mlina in preglasi vsak šum, iz ceste ali glave, ki ne spada v ta lep kotiček sožitja človeških in naravnih rok.

Preberite več ...

Hrvatova jama

Od široke in svetle makadamske cesto do Hrvatove jame vodi nekaj sto metrov dolga, že precej zapuščena gozdna pot. Vodi nas skozi zaraščen in tih gozd ravno dovolj globoko, da nam pospeši korak in radovedno domišljijo. Ko končno stojimo pred vhodom v jamo zremo v prebivališče skrivnostnega možakarja. Davno nazaj se je vanjo zatekel in domačini so ga klicali Hrvat. Nato je izginil, kot se je pojavil. Za njim je ostalo le ime za jamo.

Preberite več ...

Pot ob Iški

Nekoč vijugasta Iška priteče na plano iz Iškega vintarga pod visokim Krimskim hribovjem. Blizu izhodišča opisanega izleta je vijugala desno proti vzhodu in se izlivala v Ižico. Nato so jo še pred 19. stoletjem plemeniti Turjačani poravnali in speljali v Ljubljanico. Tako je krimska hlodovina prej prišla do svojih kupcev. Le nekaj desetletij kasneje je njihovo novo strugo presekala izgradnja ceste do Iga in plavljenje lesa je zamrlo.

Preberite več ...

Iški morost

Edinstveni Iški morost s svojimi mokrotnimi travniki je lep primer usklajenega sobivanja človeka in narave. Pri intenzivni košnji bi izginile številne živali in rastline. Pa vendar mora človek enkrat na leto kositi na poseben travniškim pticam varen način. Tako se prepreči hitro pogozditev močvirnatih travnikov in še naprej ohranja življenski prostor redkih živali in rastlin, ki drugje ne bi našle sebi primernega življenskega prostora.

Preberite več ...

Brana

Brana meji na Kamniško sedlo in Tursko goro. Nahaja se nad Logarsko dolino in nudi razgled na koroške hribe.

Brana je lahko klinasta ali vrtavkasta in rahlja zemljo, lahko pregrajuje reko, ali zapira vhod v grad, nanjo v kozolcu natlačimo seno ali pa lahko nanjo splezamo. Če se odločimo za slednje imamo v mislih kamniško lepotico in na njenem vrhu bomo pomislili tudi na travniško brano. Vrh je namreč travnat, prostran in bolj prijazen kot vrhovi sosednjih gora.

Preberite več ...

Skuta

Skuta je drugi najvišji hrib v Kamniško-Savinjskih Alpah
Skuta je okusna mlečna jed. Ivan Tavčar pravi, da je skuta zavisten pa tudi neprijeten ali zoprn človek. Naša kamniška lepotica ima kar nekaj skutastih lastnosti, ki jih lepoticam pač radi pripišemo. Od daleč nas hitro očara in ko nas končno premami ugotovimo, da je precej nedostopna. Lahko je zelo zahtevna, moramo biti vztrajni in potrpežljivi... je tudi prepadna in krušljiva ampak, ko jo osvojimo nam ves trud bogato poplača...

Preberite več ...

Gorenja gora

Po imenu bi Gorenjo goro zlahka dali nekam na Gorenjsko. Ko jo prečimo smo prepričani, da je del Dolenjske, ampak geografi pravijo, da je del Posavskega hribovja. Nas pohodnike bo na krožni poti zanimala bolj njena lepo urejena trim steza, pa znameniti Mirenski grad, bajer pod njem, proti jugu razgledi na dolenjsko pokrajino, ohranjen mlin na reki Mirni, pristni in odprti domačini...  

Preberite več ...

Grmada na Planinski gori

Glede na svoje ime je Grmada na Planinski gori, tako kot številne druge Grmade širom Slovenije opozarjala. Večina ostalih na plenilske Turke, ta naša morda na skrivnosti Planinskega polja in njegove bližnje okolice. Le-teh ni malo in vseh zagotovo ne poznamo. Če potegnemo ravno črto od cerkve Svete Marije pod Grmado do cerkve Svetega Urha v Rakeku bomo sekali tudi cervico Sv.Duha, žal razvaljen, vendar zgodovinsko izjemen dvorec Hošperk na robu polja, njegovega srednjeveškega prednika grad Hošperk na težko dostopnem hribu nad njim in cerkev Sv.Martina v Uncu. Šest zgodovinskih zgradb v ravni liniji šestih kilometrov. Morda pa to le ni skrivnost, ampak zgolj naključje...

Preberite več ...

Sveta Marija na Planinski gori

Na veliki, ravni jasi med hribi Planinske gore so se pred stoletji zbirali goreči verniki, ki so iskali pot do Boga z mučenjem samega sebe. Medtem, ko velika romarska cerkev na jasi danes kar kipi k nebu kapelica nedaleč stran stoji na rob gozda med drevjem in vabi predvsem s svojo tišino in samoto. O njenem nastanku vedo le to, da je starejša od prve cerkev, ki je tu stala in tudi legenda o dveh srečno rešenih graščakih daje slutiti, da niso izbrali tega kraja samo zato, ker je lep, miren in odmaknjen.

Preberite več ...

Brdo pri Kranju

To ni zgodba o našem najbolj znanem protokolarnem posestvu Brdu pri Kranju temveč o poti okoli njega. Dolga ograja ob kateri hodimo večino časa varuje skrivnosti, da iz posestva ne uidejo k nepovabljenim in radovednim gostom na drugi strani. In ta radovednost nas sili, da vztrajamo na poti, čeprav se ravno zaradi ograje zdi včasih precej daljša od 10 kilometrov kolikor naj bi štela. Našo pozornost ji ukradejo edino čudoviti razgledi na Storžič, ki se zdi tu še višji in pogledi na Hudičev boršt s sosednjimi hribi, ki se tu zdijo še temnejši.

Preberite več ...

Šentviška gora

Verjetno se je Šentviška gora zdela svojim obiskovalcem višja kot je v resnici. Morda se jim je zdelo, da sega vse tja do nebes. Zakaj bi ji sicer rekli gora? Morda kvečjemu hrib ali vrh. Naši predniki Slovani so na mestu današnje cerkve Svetega Vida častili boga Svetovita. Pred njimi so bili tu Rimljani in še pred njimi je bilo tu t.i. Halstatsko naselje in še pred njim... hm, morda znamo danes zanesljivo izmeriti višino te gore in moč zdravilnih vrelcev na njenih pobočjih, globino njene preteklosti pa zagotovo ne...

Preberite več ...

Trstelj

Trstelj, najvišji vrh Črnih hribov nas preseneti s svojim razgledi. Pogled na jug proti Tržaškemu zalivu, Krasu in Istri ni popolnoma nič skladen s pogledom proti severu na Furlansko nižino in Julijske Alpe in seveda izreden rob Trnovskega gozda. Morda Železna vrata pod njim, kot pravijo, niso za časa Francozov branila črni kugi priti iz Trsta na drugo stran, temveč so nekoč davno tudi preprečila, da bi se lepota raznolike narave preveč pomešala med sabo. Težko se je odločiti za sever ali jug...

Preberite več ...

Grad Pišece

Ko gremo skozi široke gozdove hribovite Orlice proti gradu Pišece skozi grajski park z eksotičnimi drevesi in gremo mimo ljubkega ribnik ter grajske pristave čutimo vabilo v 750 let dolgo preteklost odmaknjenega gradu. Ko pridemo pred mogočna grajska vrata ni več dvoma... Kar pogumno, tudi včasih so umetnost mečevanja sprva vadili z obsekanimi vejami...

Preberite več ...

Divje jezero

Skrivnostno Divje jezero pod stometerskimi prepadnimi stenami Črnovrške planote na robu Idrijskih hribov pokaže svojo pravo naravo ob daljših deževjih, ko njegovo sicer mirno, smaragdno površino razburkajo silne količine vode, ki privrejo na dan iz zagonetnih globin kraškega podzemlja. Takrat lahko pretok iz njega izvirajoče Jezernice, najkrajše reke v Sloveniji celo preseže bolj znano in večjo Idrijco v katero se izliva.

Preberite več ...

Sečoveljske soline Lera

Na severnem delu Sečoveljskih solin, pod hribi Koprskih brd, imenovanem Lera pridelujejo sol že vsaj 700 let. Nekoč piranski solinarji so znanje v danes slovenski del Istre prinesli iz otoka Paga. Tradicionalno, ročno pobiranje soli je velika znamenitost tudi v sredozemskem merilu in danes omogoča obstoj edinstvenega krajinskega parka Sečoveljske soline. To znajo ceniti tudi ptice. Na solinah so jih našteli kar 296 različnih vrst.

Preberite več ...

Tinjan

Tinjan je starodavno naselje na vrhu istoimenskega hriba katerega obstoj sega vsaj do začetka železne dobe. Strateška lega je vabila tako vojaške stratege kot prebivalce, ki so se jih želeli ubraniti. Prazgodovinsko gradišče z ostanki obrambnega zidu, rimske utrdbe ter srednjeveške trdnjave in nazadnje leta 1948 okopi JLA med Tržaško krizo pričajo o nemirnih časih danes zavedne slovenske vasi.

Preberite več ...