Edinstveni Iški morost s svojimi mokrotnimi travniki je lep primer usklajenega sobivanja človeka in narave. Pri intenzivni košnji bi izginile številne živali in rastline. Pa vendar mora človek enkrat na leto kositi na poseben travniškim pticam varen način. Tako se prepreči hitro pogozditev močvirnatih travnikov in še naprej ohranja življenski prostor redkih živali in rastlin, ki drugje ne bi našle sebi primernega življenskega prostora.

Brana je lahko klinasta ali vrtavkasta in rahlja zemljo, lahko pregrajuje reko, ali zapira vhod v grad, nanjo v kozolcu natlačimo seno ali pa lahko nanjo splezamo. Če se odločimo za slednje imamo v mislih kamniško lepotico in na njenem vrhu bomo pomislili tudi na travniško brano. Vrh je namreč travnat, prostran in bolj prijazen kot vrhovi sosednjih gora.

Po imenu bi Gorenjo goro zlahka dali nekam na Gorenjsko. Ko jo prečimo smo prepričani, da je del Dolenjske, ampak geografi pravijo, da je del Posavskega hribovja. Nas pohodnike bo na krožni poti zanimala bolj njena lepo urejena trim steza, pa znameniti Mirenski grad, bajer pod njem, proti jugu razgledi na dolenjsko pokrajino, ohranjen mlin na reki Mirni, pristni in odprti domačini...  

Družinski izlet tudi za otroke v vozičku po južnih Sečoveljskih solinah imenovanih Fontanigge nas vodi med opuščenimi bazeni za pridelavo soli in reko Dragonjo ter hribovitim Savudrijskim polotokom. Barvite alge v bazenih in številne fotogenične razvaline solinarskih hiš kažejo edinstveno podobo krajine z dolgo zgodovino. Na koncu poti se lahko čudimo izlivu reke v morje in če imamo srečo labodjim družinam med gnezdenjem.  

Pot na Debenec nas vodi skozi vasi in gozd, po vinorodnih pobočjih in mimo lepo, na star način, obnovljenih osamelih kmetij. Na vrhu nas pričaka planinski dom. Razglednega stolpa ni več. Škoda. Z razgledom preko doline Mirne Posavski hribi redkokje izgledajo tako mogočno.

Trebni vrh se nahaja sredi gozda, ni razgleden in ni nič posebnega. Je pa toliko bolj posebna pot nanj. Iz vasi Šahovec nas nanj pripelje pot znamenitega slovenskega misijonarja Barage. In tik pod vrhom nam pot seka 15. poldnevnik. In če to še ni dovolj za obisk vrha, na poti se odprejo lepi razgledi na vrhove Suhe krajine in Male gore in tam pri poldnevniku na Dolenjsko podolje in Posavsko hribovje.

Pikapolonica prinese srečo tistemu, ki mu nepričakovano prileti na roko. Cerkev Svete Ane nad Ribnico je oktobra doživela pravo invazijo božjih kravic, kot jim tudi pravijo pri nas. Morda je prodaja loto srečk še neizkoriščena tržna niša planinske koče pod cerkvijo?

Grintav je bolehen ali slaboten človek. Lahko bi rekli, da je grintav planinec, ki ni zmogel priti na Grintovec oziroma tudi Grintavec... Da je pri nas takih malo dokazujejo pastirji, ki so ga prvi osvoji že sredi 18. stoletja. Je najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp in se iz njega vidijo hribi in gore daleč naokoli...