Sveti Lovrenc nad Bašljem ali pa pod Storžičem, kar nam je ljubše, je le ena izmed petih cerkvic, ki so v približno pet kilometrov dolgi zračni liniji posejane pod visokimi pobočji Strožiča in sosednjih vrhov. Postavljene so ravno prav visoko, da se ne moremo izgovoriti, da so previsoko, po drugi strani pa spet dovolj visoko, da do njih ne zaidejo navade iz doline, ki ne sodijo v nebo kipeči gorski svet.
Povezava na izlet Sveti Lovrenc pod Storžičem.
Jurjev hrib se nahaja nad zalivom oziroma Drago svetega Jerneja, ki je najbolj severni predel slovenske obale. Sprehod nas vodi po gostem hrastovem gozdu, Resslovem gaju, nad največjim strnjenim nasadom oljk pri nas. V vročih poletnih dneh nam nudi obilo sence in svežine in umik pred priobalnem vrvežu. Gozd je posvečen Josefu Resslu, izumitelju ladijskega vijaka, ki je med bivanjem v Trstu velik del svojega časa posvetil ponovni pogozditvi Krasa in Istre.
Povezava na izlet Jurjev hrib.
Na Donačko goro je bila pred več kot 150 leti speljana prva slovenska planinska pot. Namenjena je bila obiskovalcem zdravilišča v Rogaški Slatini in nas vodi skozi bukov pragozd. Domačini goro imenujejo tudi Rogatica ali Rogaška gora, medtem ko ji je današnje ime dala cerkev svetega Donata postavljena na njenih južnih pobočjih. Nekateri ji rečejo tudi Štajerski Triglav. Gora je nekaj posebnega tudi, če jo opazujemo od daleč. S svojo strmo in klinasto obliko se nam zdi, kot da je del fantastične pokrajine enega izmed holivudskih filmov, katerega dogajanje je postavljeno v čas dinozavrov ali pa v svet King Konga...
Povezava na izlet Donačka gora.
Polževo je dobilo ime po zlati in z diamanti okrašeni polžji hiški. Legenda pravi, da so jo v 5. stoletju dobili višnjegorski grofi. Žena beneškega doža jim jo je podarila v znak hvaležnosti, ker so v bojih s Huni rešili ranjenega beneškega plemiča gotove smrti. Hiško so podarili meščanom, ki so iz nje na slavjih pili vino. Tekom let je dragocena polžja hiška izginila in razočarani meščani so dali narediti novo. Za vsak slučaj so jo vklenili v verigo vendar je naposled brez sledu izginila tudi ta.
Povezava na izlet Polževo.
Prostran grič s cerkvijo Žalostne Matere božje, dvema srednjeveškima kapelama in križevim potom ima več imen. Najbolj preprosto je ljudsko poimenovanje Stare gore nad Podsredo, medtem ko mu geografi pravijo Stara sveta gora. Prostran travnik vrh griča daje vtis, da je celoten prostor svetišče božanstev že od časov, ko teh krajev še ni naseljeval človeški rod in je nesrečni Žličar skrit pred soncem rezbaril žlice visoko nad dolino Bistrice. Zgornja kapela svete Ane čez katere prag tečejo zdravilne zemeljske energije govori, da tu pohodnik ne bo najdel samo mir po prijetnem sprehodu, temveč tudi vse tisto, kar pride z mirom...
Povezava na izlet Stare gore.
Vetrnik se nahaja v Kozjanskem parku na vzhodnem robu Bohorja visoko nad dolino Bistrice. Še posebej je znamenit zaradi suhih travnikov na katerih uspeva kar 25 vrst ogroženih in redkih orhidej. Poleg tega nudi enega najlepših razgledov na vzhodnem koncu Slovenije, ki nam da občutek, da smo precej višje kot smo v resnici.
Povezava na izlet Vetrnik.
Strma pobočja Kozjanskega parka so večinoma porasla z gozdom in dajejo vtis nedotaknjenosti. V objemu narave se marsikje skrivajo čudovite podobe narave, ki so jih zemeljske sile oblikovale v daljni preteklosti. Občudujemo lahko brezna, okna in številne skalne osamelce. Eden takih je tudi Žličar, ki sedi v zaraslem severnem pobočju Veternika. Legenda pravi, da je bil Žličar mlad fant, ki je pasel ovce in rezljal lesene žlice, ko so tod še živeli mogočni Ajdi. Nekega dne ga je pri delu sonce tako motilo, da ga je preklel. V hipu so on in njegove ovce okameneli. Od tedaj čaka na čudežno odrešitev.
Povezava na izlet Žličar.
Kamnek je resnično poseben vrh, saj ga lahko osvojimo kar iz starega mestnega središča Tržiča. Takih vrhov pri nas ni veliko. Preko njega, Pirmanc in Velikega vrha nad Završnikom vodi lepa krožna tura. Na vrhu nas bo pričakala slovenska zastava, nekaj klopc in vpisna skrinjica. Iz Kamneka se lepo vidi nekaj bolj znanih karavanških vrhov kot so Begunjščica, Storžič in košutin Veliki vrh.
Povezava na izlet Kamnek.
Na pobočjih Škabrijela je bilo eno bolj krvavih bojišč Soške fronte. Eden od italijanskih poveljnikov je takole opisal bojišče:"Moštvo si je naredilo zaklone iz trupel. Ni lahko ločiti živih od mrtvih, tako so premešani med seboj, da kratkomalo govoriš mrtvemu in zamenjaš živega za mrtvega... To je vojna v vsej svoji strahoti! Kljub vsemu se duh ne zlomi, ne trepečejo in se ne prestrašijo stari vojaki, vajeni številnih grozot, mirno sedijo na truplih, kadijo pipe in cigarete, jedo diščeči prepečenec in okusne mesne konzerve, obnašajo se kot da ne bi bili v vojni..."
Povezava na izlet Škabrijel.
Na Štefanjo goro so romali že v srednjem veku. Prednica današnje cerkvice je stala na gori že v 12. stoletju. Nič manj znamenit ni Adergas s samostanom Velesovo na izhodišču. Le-ta ima za sabo burno zgodovino. Po večih napadih so ga v drugi polovici 15. stoletja dokončno izropali in uničili Turki. Danes se povzpnemo do cerkvice svetega Štefana večinoma iz drugih razlogov kot nekoč ampak mir, ki ga najdemo ob njej je še vedno isti.
Povezava na izlet Štefanja gora.
Debni vrh se nahaja na skrajnem vzhodnem robu Ljubljanske kotline tik nad reko Ljubljanico in nedaleč od njenega sotočja s Savo in Kamniško Bistrico. Mimo njega vodi pot do prelaza Pečar in na Žagarski vrh. Blizu je tudi grad Osterberg. Na drugi strani grebena je globoka dolina Besnice pri Zalogu. Nanj vodijo številne tudi neoznačene poti, ki so jih nadelali številni obiskovalci predvsem iz vzhodnega obrobja Ljubljane. Ob lepem vremenu se zlasti lepo vidijo Kamniško-Savinjske Alpe. Iz vrha pa se odpre eden lepših razgledov na Ljubljano iz vzhodne smeri.
Povezava na izlet Debni vrh.
Na najvišji točki arheološkega najdišča Rifnik, tam kjer je nekoč stala večja od dveh cerkva nas bo domišljija kar sama pograbila in popeljala v daljno preteklost tega območja. Če nas materialna sedanjost ne izpusti iz svojih rok se med vzponom sprehodimo skozi osupljive in mogočne razvaline srednjeveškega gradu Rifnik. In, če še vedno nismo pripravljeni na popotovanje v preteklost se prepustimo razgledom iz severnega roba najdišča. Z njihovo pomočjo se bo vrvež spodaj v dolini Voglajne zdel tako daleč in tako nepomemben. Rifnik se nahaja v regiji Posavska, podregiji Bizeljsko, Senovsko in Sotelsko gričevje in še ožje v podregiji Voglajnsko in Zgornjesotelsko gričevje.
Povezava na izlet Rifnik.
Kratka opisana krožna pot do razvalin starega gradu Osterberg in nazaj do izhodišča je pravo popotovanje v preteklost. Obiščemo skromne ostanke srednjeveškega gradu, katerega nastanek Valvasor umešča v leto 1015. Pod njim so odlično ohranjeni ostanki srednjeveškega kamnoloma, ki je ugasnil šele na začetku 20. stoletja. Stari Osterberg je nedaleč stran nasledil novejši tudi srednjeveški grad. Na njegovem mestu danes stoji vila Kansky. Med drugo svetovno vojno so jo zasedli Nemci in imeli v njej karavlo. Tu je, namreč, med vojno potekala meja med Italijo in Nemčijo. Grad Osterberg se nahaja v regiji Posavska in podregiji Posavsko hribovje.
Povezava do izleta Grad Osterberg.
Sprehod do Mrzle doline bi lahko poimenovali tudi vodna pot. Velik del poti hodimo ob reki Ljubljanici. Sprehodimo se po umetnem otoku ob reki in ko pridemo na cilj se sprehodimo še okoli ribnika lokalnega ribiškega društva. Pot poteka ob vznožju Kašeljskega hribovja in Debni vrh, ki se nahaja direktno nad ribnikom od tu izgleda višji. Mrzla dolina se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška, podpregiji Ljubljanska kotlina in še ožje v podregiji Savska ravan.
Povezava na izlet Mrzla dolina.
Miklavž na Gorjancih je priljubljena izletniška točka na robu planotastega ravnika. Tik nad planinskim domom stoji na razglednem vrhu cerkev Svetega Miklavža. Nedaleč stran, na robu košenic, se v plitvi kotanji imenovani Izero nahaja več manjših jezerc. Navdušile nas bodo številne legende in pripovedke povezane z našim izletom. Miklavž na Gorjancih se nahaja v regiji Dolenjska, podregiji Novomeško-Krška in še ožje v podregiji Gorjanci.
Povezava na izlet Miklavž na Gorjancih.
Šance se imenujejo ostanki utrdbe katere naloga je bila varovanje Ljubljanskega gradu. Arhitekt Jože Plečnik je Šance preuredil v prijetno sprehajališče nad katerim danes dominira visok RTV oddajnik. Iz Šanc se nam odpre razgled na Ljubljansko barje, celotno območje Grajskega hriba pa je danes lepo urejen labirint sprehajalnih poti in razgledov na spodaj ležečo Ljubljano. Šance se nahajajo v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška, podregiji Ljubljanska kotlina.
Povezava na izlet Šance.
Spodaj opisana pot je samo ena izmed številnih mogočih, ki jih lahko naredimo po in ob parku Tivoli. Pot si lahko ukrojimo povsem po lastnih željah tu opisano pa uporabimo zgolj kot izhodišče idej. Park Tivoli nas bo navdušil s svojo prostranostjo, urejenostjo in neposredno bližino središča Ljubljane. Prvi del poti nas vodi po gozdnatih pobočjih Šišenskega hriba, ki sicer ostajajo prikrita številnim obiskovalcem Tivolija. Park Tivoli se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Ljubljanska kotlina in še ožje v regiji Savska ravan.
Povezana na izlet Park Tivoli.
Nekoč močno utrjeni grad Žovnek je bil prvotno prebivališče Celjskih grofov, tedaj znanih kot svobodni gospodje Žovneški. Grad je bil na slemenu, kjer je bil najbolj ranljiv, varovan kar s tremi obrambnimi jarki. Danes ruševine postopoma obnavljajo in ohranjajo pred nadaljnim propadom. Navdušijo nas s svojo mogočnostjo in izpostavljeno lego. Iz gradu se odpre pogled na Žovneško jezero in severne vrhove Posavskega hribovja in gozdnata pobočja Dobroveljske planote. Grad se nahaja v regiji Štajerska in Prekmurje in podregiji Velenjska in še ožje Savinjska ravan.
Povezava na izlet Grad Žovnek.
Krožna pot do izvira reke Krke je primerna tudi za družine z majhnimi otroki. Vodi nas skozi vasi s še številnimi ohranjenimi kozolci, lesenimi podi in ostalo tradicionalno kmečko arhitekturo, ki nepogrešljivo dopolnjuje kulturno krajino tega območja. Največ naše pozornosti bo zagotovo pritegnil izredno fotogeničen izvir Poltarice in širok jez Krke v naselju Krka. Izvir Krke se nahaja regiji Dolenjska in podregiji Novomeško-Krška.
Povezava na izlet Izvir Krke.
Opisana krožna pot nas vodi po Motniški turistični poti. Naprej se povzpnemo na Grajski hrib, kjer lahko danes zgolj slutimo veličino Motniškega gradu. Iz hriba se odpre razgled na Motnik, Motniško dolino in okoliške vrhove. Ogleda je vreden tudi pranger, muzej pritlikavega nosoroga, čebelnjak pri osnovni šoli, vhod v opuščeni rudnik z rudarskima vozičkoma, Vrbanovčev kozolec in Krevlov mlin na Beli. Zanimiva krožna pot je primerna tudi kot družinski izlet za otroke. Na poti sledimo oznakam z rumenim polžem. Motnik se nahaja v regiji Posavska in podregiji Posavsko hribovje.
Povezava na izlet Motnik.
Vrh Staneta Kosca, oziroma Rašica je poleg Šmarne gore zagotovo eden izmed najbolj priljubljenih vrhov v bližnji okolici Ljubljane. To niti ne čudi. Tik pod sicer nerazglednim vrhom je planinski dom, na samem vrhu pa visok razgledni stolp. Iz njega se nam odprejo razgledi na vse strani neba. Še posebej izstopa zahodni del Kamniško-Savinjski Alp, Savska ravan in Pohograjsko in Škofjeloško hribovje. Proti vzhodu se lepo vidi Posavsko hribovje s svojimi najvišjimi vrhovi kot sta Kum in Čemšeniška planina. Krožni izlet je primeren tudi kot družinski izlet za otroke. Rašica se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Ljubljanska kotlina.
Povezava na izlet Rašica.
Sveti Lovrenc oziroma Polhograjska gora se nahaja ob Polhovem Gradcu in znameniti Polhograjski graščini z urejenim parkom. Na pobočjih gore je v prvi polovici 19. stoletja tedanji lastnik posestva grof Blagaj najdel do tedaj neznano rastlino, ki so jo poimenovali Blagajev volčin. Na vrhu hriba, kjer se nahaja cerkev Svetega Lovrenca se nam odpre razgled na graščino s parkom, Polhov gradec in vrhove Polhograjskega in Škofjeloškega hribovja. Proti severu se vidijo tudi najvišji Julijski in tudi Karavanški vrhovi. Proti jugu se lepo vidi Krimsko hribovje.
Povezava na izlet Sveti Lovrenc.
Koča na Doliču se nahaja na sedlu Dolič med Kanjavcem in Šmarjetno glavo. Prvotno kočo so postavili Italijani leta 1930. Večkrat prezidano je do sedaj že dvakrat porušil snežni plaz. Nazadnje v zimi 2008/2009. Od koče se nam odpre razgled na pobočja Kanjavca in gore, ki se dvigajo nad Zadnjico in dolino Trento. Koča na Doliču se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in v podregiji Julijske Alpe.
Povezava na izlet Koča na Doliču.
Triglavski dom na Kredarici se nahaja tik pod vrhom Kredarice na grebenu med Rjavino in Triglavom. Prvi dom je bil zgrajen leta 1896. Kasneje je bil večkrat povečan. Odprt je celo leto. Nudi nam razglede na greben nad Krmo od Debele peči preko Draških vrhom do Tosca in Vernarja. Proti vzhodu se vidi vrh Kredarice in Rž. Proti severu se lepo vidijo Pihavec, Dovški Gamsovec, Prisojnik, Razor, Stenar in številni ostali vrhovi. Nahaja se v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in v podregiji Julijske Alpe.
Povezava na izlet Triglavski dom na Kredarici.
Planina Zgornja Krma se nahaja ob vznožju gore Kurice in nad istoimensko bolj znano dolino Krmo. Na njej se nahaja pastirski stan Prgarca. Iz doline se lepo vidi severno ostenje vrhov Malega in Velikega Draškega vrha ter Tosca. Iz doline Krme in preko planine Zgornje Krme vodi ena izmed sicer manj obljudenih poti na Triglav. Planina se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Julijske Alpe.
Povezava na izlet Planina Zgornja Krma.
Mali Triglav je tretja najvišja slovenska gora. Je neizrazit grebenski vrh na poti na Triglav in se zato zanj kot samostojno turo odloči le redkokdo. Od njegovega vrha pa do Triglava res ni več daleč. Kljub temu gora omogoča lepo krožno pot. Tako pod vznožjem, kot tik pod njenim vrhom vodi pot med Triglavskim domom na Kredarici in Domom Planika. Iz vrha se lepo vidijo Julijci in grebenska pot na Triglav. Gora se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Julijske Alpe.
Povezava na izlet Mali Triglav.
Zasavska koča na Prehodavcih se nahaja na razgledni vzpetini tik nad prevalom Prehodavci. Preko njega vodi pot iz Trente v Dolino Triglavskih jezer. Koča je bila zgrajena leta 1954 na temeljih italijanske obmejne stražarnice. Od koče se odpre razgled na greben Špičja, Zelnarco, Vodnikov Vršac, gore nad dolino Trento, zgornji del Doline triglavskih jezer in ostale vrhove. Zasavska koča na Prehodavcih se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Julijske Alpe.
Povezava na izlet Zasavska koča na Prehodavcih.
Dom Planika se nahaja na planoti Ledine pod južnim ostenjem Triglava. Prva koča je bila postavljena že leta 1871. Kasneje je bila večkrat prezidana in tudi preimenovana. Od koče se lepo vidi greben vrhov nad dolino Krmo od Debele peči in preko Draških vrhov vse do Tosca in Vernarja. Lepo se vidijo tudi zahodni Julijski vrhovi in južne Bohinjske gore. Dom Planika se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Julijske Alpe.
Povezava na izlet Dom Planika.
Triglav je slovenska najvišja gora in najvišji vrh Julijskih Alp. Je naš najpomembnejši narodni simbol. Po nekaterih virih izvor njegovega imena sega še v predkrščanski čas. Opisana krožna pot na goro poteka iz doline Krme mimo doma na Kredarici, medtem ko nas spust vodi mimo doma Planika. Ta, sicer zelo zahteven del poti, velja za lažjega od tistega mimo Kredarice. Zelo dobro varovana pot s klini in še posebej z jeklenicami naredi goro dostopno za marsikoga, ki se brez teh varoval na vzpon ne bi podal. Triglav leži v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Julijske Alpe.
Povezava na izlet Triglav.
