Povezava na izlet Braslovško jezero.
Povezava na izlet Gruska jama.
Planina Zajamniki je znana po svoji dolgi, fotogenični ulici pastirskih stanov in po svojih razgledih na okoliške vrhove. Marsikdo se zmrduje nad vikendaši, ki so zasedli planino in hkrati pozablja, da sodobni čas nima posluha za nostalgijo. Današnji prebivalci in obiskovalci planino ohranjajo živo in ko se bo krog življenja obrnil nazaj k starim vrednotam, se bo zagotovo tudi marsikateri sodobni vikendaš odločil za pastirski poklic.
Povezava na izlet Planina Zajamniki.
Košenjak je dobil ime po nekoč bogatih vršnjih traviščih košenicah. Pridelava krme je bila včasih precej težja kot danes in kmetje so si pomagali tudi s košnjo hribovitih travnatih pobočij. Danes travišča na Košenjaku kljubujejo številnim smrekam, ki silijo vanje in zapeljivo vabijo pohodnika naj se uleže v mehko travo in uživa v gorskem soncu.
Povezava na izlet Košenjak.
Izlet do Treh kraljev je eden tistih redkih, kjer je izhodišče višje od cilja. Velik del poti hodimo po brvi, ki nas vodi skozi deloma močvirnat gozd visoko na Pohorju.
Povezava do izleta Trije kralji.
Ko stojimo v ozki globeli pred vhodom v Mrzlo jamo si zlahka predstavljamo, da se bo iz nje priplazil že davno izumrli jamski medved ali kakšen od prednikov sodobnega človeka.
Povezava do izleta Mrzla jama.
Planina v Lazu se nahaja visoko v gorah, iz treh strani obdana z dvatisočaki. S svojimi številnimi pastirskimi kočami je ohranila pravljično prvobitnost. Tu se je čas ustavil. Ko govorimo o preteklosti te planine lahko le rečemo: "Nekoč pred davnimi časi...".
Povezava na izlet Planina v Lazu.
Golte so planinski raj za vse tiste, ki radi dihamo gorski zrak in tudi za tiste, ki ga radi dihajo, niso pa se pripravljeni nič kaj dosti spotiti zanj. Povsem na vrh se lahko popeljejo kar s sedežnico. Pa nič zato. Morda pa jim ob pogledu na lepoto sosednjih hribov sape zmanjka in jih zamika kako se tam, kjer ni sedežnice, diha
Opisan izlet sledi Kobariški zgodovinski poti. Popelje nas daleč v preteklost mimo mnogih še živih spominov na krvavo Soško fronto in vse do starodavnega Tonocovega gradu, ostankov utrjene poznoantične naselbine. Še dlje v preteklost nas popelje slap Kozjak. V tesni soteski nehote pričakujemo, da nam bo izza ovinka, iz temačne in hrupne dvorane slapa prišel zaželel dobrodošlico kakšen od izumrlih orjaških plazilcev, ki so nekoč vladali svetu. Vsekakor slap vname tudi tiste, ki jih bogata zgodovina Kobariškega pusti hladne.
Povezava na izlet Toncov grad in slap Kozjak.
Bevkov vrh je najvišja grba širokega in dolgega hrbta med Idrijo in Žirmi. To je svet odmaknjenih gorskih kmetij, razglednih pašnikov, zavitih kolovozov in velikega razvodja. Po njegovih strmih in zahodnih pobočjih se vode stekajo v Idrijco in Jadransko morje, po njegovih vzhodnih pobočjih pa v Soro in naprej proti Črnemu morju.
Povezava na izlet Bevkov vrh.
Bornova pot na pašno planino Preval je razgibana, razgledna, ponekod izpostavljena in nenaporna. Pot se večinoma udobno vzpenja, le proti koncu že tik pod planino je hoja nekoliko bolj strma, a kaj ko smo tam že skoraj na cilju. Posebna poslastica za najmlajše je 100 metrov dolg rov z oknom na sredini, v katerem se bomo v poletni vročini prijetno ohladili.
Povezava na izlet Planina Preval.
Očitno je trta nekoč na Vini gori odlično obrodila, zakaj bi sicer hrib na vzhodnem robu Sotelskega gričevja dobil ime po vinu. Danes vinogradov na njenih pobočjih ni več, a je gora vseeno obdržala precej blagodejnega vpliva. Ko se vzpenjamo nanjo iz doline Bistrice ne pričakujemo izjemnih razgledov, ki se odprejo proti vzhodu, še manj pa izvira pozitivnih zemeljih energij na njenem vrhu. Usedemo se na klopco ob energetski točki in kmalu se počutimo, kot da smo spili kozarec dobrega vina, ki so ga nekoč tu pridelovali.
Povezava na izlet Vina gora.
Če se radi potikamo po gozdovih visokih, pogosto težko prehodnih kraških planot, ki neredko presežejo 1000 metrov nadmorske višine in smo ljubitelji medvedov, potem je ta pot prava izbira. Pretežno bukovi in jelovi gozdovi Velike gore bodo izpolnili naša pričakovanja, rjavega kosmatinca pa ne bomo srečali. Na daleč se nam bo izognil, ko bomo nerodno in hrupno hlačali proti Kamnemu griču.
Povezava na izlet Kamni grič.
Danes se naivni in nepoučeni pohodnik čudi katera ljubezen do naših gora in hribov je vlekla generale in ostalo vojaško šaro na travnato planoto nad Soriško planino. Ko gre mimo stare vojašnice pod Slatnikom je prepričan, da so fantje v uniformah prepoznali zdravilnost gorskega zraka, ki veje tu čez in si postavili neke vrste letno rezidenco. In številni bunkerji so postavljeni pod zaobljenimi vrhovi planote zato, da jim pri uživanju razgledov ni prišlo do živega niti slabo vreme... Večni mir, ki so ga našli preštevilni v gorah zahodneje tu, na srečo, ni bil skaljen.
Povezava na izlet Slatnik.
Gradu Kunšperk pravijo tudi Kraljevi grad. Njegov sosed na hrvaški strani je grad Cesargrad in loči ju le reka Sotla. Obe mogočni utrdbi sta starodavni, saj so ju istočasno zgradili velikani Ajdi in to samo z enim kladivom. Med delom so si ga kar po zraku podajali. Kasneje je gospoda gradova povezala z visečim mostom, a prijateljstvo ni trajalo dolgo. Vitez Kuno iz Kraljevega gradu je z oboroženimi hlapci vdrl v Cesargrad, presenetil viteze Templjarje med molitvijo in jih vse pobil. Med begom se je ubil še sam, nakar so njegovi oboroženci vdrli še v grad Kunšperk in ga prav tako izropali. Zatem so se razbežali na vse strani sveta, grad pa je počasi propadel. A vseeno ga niso povsem izropali. Še danes so globoko pod grajskim obzidjem obokane kleti s številnimi sodi polnimi bogastva, a kaj ko ga čuvajo velike kače.
Povezava na izlet Grad Kunšperk.
Mirna Gora se nahaja na jugovzhodnem robu razgibane planote Kočevskega Roga nad Belo krajino. Skupaj s sosednjimi dinarskimi planotami tvori eno največjih gozdnih površin v Evropi. Ob njenem vznožju se nahaja več opuščenih kočevarskih vasi. Prednike njenih prebivalcev, uporne nemške kmete, so v 14. stoletju naselili Ortenburški grofi. Tekom stoletij so ukrotili in kultivirali ob naselitvi divjo in neposeljeno pokrajino. Z njimi se je na Mirno Goro v globoko votlino pod vrhom naselil tudi zlobni zmaj. Bruhal je točo, neurja in uničeval pridelek že tako revnega belokranjskega kmeta. Pomagale niso niti številne daritve, žegnana voda in procesije. Nato pa so se kmetje odločili, da bodo nad votlino sezidali cerkev posvečeno svetemu Frančišku Ksaveriju. To jim je uspelo šele po hudem boju in dobri zavetnik pred vetrom in neurji je za vedno pregnal zlobno pošast. Od tedaj se Gori reče Mirna Gora.
Povezava na izlet Mirna Gora.
Peč-Tromeja je bila zaradi svoje lege na stičišču različnih narodov, jezikov in kultur uvrščena v mednarodno verigo spomenikov posvečenih miru. Njen pobudnik je duhovni mojster Šri Činmoj. Na spomeniku posvečenemu miru lahko preberemo citate mojstra iz vzhoda: "Gore so simbol miru, spokojnosti in notranje globine. Vse te odlike potrebuje človeštvo na poti do vse večje svetovne ubranosti. Doseči svoj notranji mir je človekova največja potreba. Mir ne pomeni le, da ni vojne. Mir pomeni, da vladajo ubranost, ljubezen, zadoščenje in enost."
Povezava na izlet Peč-Tromeja.
Če gledamo na Špičasti vrh iz Zadloškega polje, ga zlahka spregledamo. Je neizrazit, poraščen z gozdom in naključni obiskovalec željan hoje, bi zlahka izbral katerega od sosednjih vrhov. Iz razglednega stolpa najprej opazimo težko prehodna in odmaknjena prostranstva visokega Trnovskega gozda. Če se sonce nenadoma skrije za oblake, nepregledna preproga dreves nič kaj prijazno potemni in šele odsev sonca v Jadranskem morju daleč na zahodu pomiri bujno domišljijo.
Povezava na izlet Špičasti vrh.
Sveti Lovrenc nad Bašljem ali pa pod Storžičem, kar nam je ljubše, je le ena izmed petih cerkvic, ki so v približno pet kilometrov dolgi zračni liniji posejane pod visokimi pobočji Strožiča in sosednjih vrhov. Postavljene so ravno prav visoko, da se ne moremo izgovoriti, da so previsoko, po drugi strani pa spet dovolj visoko, da do njih ne zaidejo navade iz doline, ki ne sodijo v nebo kipeči gorski svet.
Povezava na izlet Sveti Lovrenc pod Storžičem.
Jurjev hrib se nahaja nad zalivom oziroma Drago svetega Jerneja, ki je najbolj severni predel slovenske obale. Sprehod nas vodi po gostem hrastovem gozdu, Resslovem gaju, nad največjim strnjenim nasadom oljk pri nas. V vročih poletnih dneh nam nudi obilo sence in svežine in umik pred priobalnem vrvežu. Gozd je posvečen Josefu Resslu, izumitelju ladijskega vijaka, ki je med bivanjem v Trstu velik del svojega časa posvetil ponovni pogozditvi Krasa in Istre.
Povezava na izlet Jurjev hrib.
Na Donačko goro je bila pred več kot 150 leti speljana prva slovenska planinska pot. Namenjena je bila obiskovalcem zdravilišča v Rogaški Slatini in nas vodi skozi bukov pragozd. Domačini goro imenujejo tudi Rogatica ali Rogaška gora, medtem ko ji je današnje ime dala cerkev svetega Donata postavljena na njenih južnih pobočjih. Nekateri ji rečejo tudi Štajerski Triglav. Gora je nekaj posebnega tudi, če jo opazujemo od daleč. S svojo strmo in klinasto obliko se nam zdi, kot da je del fantastične pokrajine enega izmed holivudskih filmov, katerega dogajanje je postavljeno v čas dinozavrov ali pa v svet King Konga...
Povezava na izlet Donačka gora.
Polževo je dobilo ime po zlati in z diamanti okrašeni polžji hiški. Legenda pravi, da so jo v 5. stoletju dobili višnjegorski grofi. Žena beneškega doža jim jo je podarila v znak hvaležnosti, ker so v bojih s Huni rešili ranjenega beneškega plemiča gotove smrti. Hiško so podarili meščanom, ki so iz nje na slavjih pili vino. Tekom let je dragocena polžja hiška izginila in razočarani meščani so dali narediti novo. Za vsak slučaj so jo vklenili v verigo vendar je naposled brez sledu izginila tudi ta.
Povezava na izlet Polževo.
Prostran grič s cerkvijo Žalostne Matere božje, dvema srednjeveškima kapelama in križevim potom ima več imen. Najbolj preprosto je ljudsko poimenovanje Stare gore nad Podsredo, medtem ko mu geografi pravijo Stara sveta gora. Prostran travnik vrh griča daje vtis, da je celoten prostor svetišče božanstev že od časov, ko teh krajev še ni naseljeval človeški rod in je nesrečni Žličar skrit pred soncem rezbaril žlice visoko nad dolino Bistrice. Zgornja kapela svete Ane čez katere prag tečejo zdravilne zemeljske energije govori, da tu pohodnik ne bo najdel samo mir po prijetnem sprehodu, temveč tudi vse tisto, kar pride z mirom...
Povezava na izlet Stare gore.
Vetrnik se nahaja v Kozjanskem parku na vzhodnem robu Bohorja visoko nad dolino Bistrice. Še posebej je znamenit zaradi suhih travnikov na katerih uspeva kar 25 vrst ogroženih in redkih orhidej. Poleg tega nudi enega najlepših razgledov na vzhodnem koncu Slovenije, ki nam da občutek, da smo precej višje kot smo v resnici.
Povezava na izlet Vetrnik.
Strma pobočja Kozjanskega parka so večinoma porasla z gozdom in dajejo vtis nedotaknjenosti. V objemu narave se marsikje skrivajo čudovite podobe narave, ki so jih zemeljske sile oblikovale v daljni preteklosti. Občudujemo lahko brezna, okna in številne skalne osamelce. Eden takih je tudi Žličar, ki sedi v zaraslem severnem pobočju Veternika. Legenda pravi, da je bil Žličar mlad fant, ki je pasel ovce in rezljal lesene žlice, ko so tod še živeli mogočni Ajdi. Nekega dne ga je pri delu sonce tako motilo, da ga je preklel. V hipu so on in njegove ovce okameneli. Od tedaj čaka na čudežno odrešitev.
Povezava na izlet Žličar.
Kamnek je resnično poseben vrh, saj ga lahko osvojimo kar iz starega mestnega središča Tržiča. Takih vrhov pri nas ni veliko. Preko njega, Pirmanc in Velikega vrha nad Završnikom vodi lepa krožna tura. Na vrhu nas bo pričakala slovenska zastava, nekaj klopc in vpisna skrinjica. Iz Kamneka se lepo vidi nekaj bolj znanih karavanških vrhov kot so Begunjščica, Storžič in košutin Veliki vrh.
Povezava na izlet Kamnek.
Na pobočjih Škabrijela je bilo eno bolj krvavih bojišč Soške fronte. Eden od italijanskih poveljnikov je takole opisal bojišče:"Moštvo si je naredilo zaklone iz trupel. Ni lahko ločiti živih od mrtvih, tako so premešani med seboj, da kratkomalo govoriš mrtvemu in zamenjaš živega za mrtvega... To je vojna v vsej svoji strahoti! Kljub vsemu se duh ne zlomi, ne trepečejo in se ne prestrašijo stari vojaki, vajeni številnih grozot, mirno sedijo na truplih, kadijo pipe in cigarete, jedo diščeči prepečenec in okusne mesne konzerve, obnašajo se kot da ne bi bili v vojni..."
Povezava na izlet Škabrijel.
Na Štefanjo goro so romali že v srednjem veku. Prednica današnje cerkvice je stala na gori že v 12. stoletju. Nič manj znamenit ni Adergas s samostanom Velesovo na izhodišču. Le-ta ima za sabo burno zgodovino. Po večih napadih so ga v drugi polovici 15. stoletja dokončno izropali in uničili Turki. Danes se povzpnemo do cerkvice svetega Štefana večinoma iz drugih razlogov kot nekoč ampak mir, ki ga najdemo ob njej je še vedno isti.
Povezava na izlet Štefanja gora.
Debni vrh se nahaja na skrajnem vzhodnem robu Ljubljanske kotline tik nad reko Ljubljanico in nedaleč od njenega sotočja s Savo in Kamniško Bistrico. Mimo njega vodi pot do prelaza Pečar in na Žagarski vrh. Blizu je tudi grad Osterberg. Na drugi strani grebena je globoka dolina Besnice pri Zalogu. Nanj vodijo številne tudi neoznačene poti, ki so jih nadelali številni obiskovalci predvsem iz vzhodnega obrobja Ljubljane. Ob lepem vremenu se zlasti lepo vidijo Kamniško-Savinjske Alpe. Iz vrha pa se odpre eden lepših razgledov na Ljubljano iz vzhodne smeri.
Povezava na izlet Debni vrh.
Na najvišji točki arheološkega najdišča Rifnik, tam kjer je nekoč stala večja od dveh cerkva nas bo domišljija kar sama pograbila in popeljala v daljno preteklost tega območja. Če nas materialna sedanjost ne izpusti iz svojih rok se med vzponom sprehodimo skozi osupljive in mogočne razvaline srednjeveškega gradu Rifnik. In, če še vedno nismo pripravljeni na popotovanje v preteklost se prepustimo razgledom iz severnega roba najdišča. Z njihovo pomočjo se bo vrvež spodaj v dolini Voglajne zdel tako daleč in tako nepomemben. Rifnik se nahaja v regiji Posavska, podregiji Bizeljsko, Senovsko in Sotelsko gričevje in še ožje v podregiji Voglajnsko in Zgornjesotelsko gričevje.
Povezava na izlet Rifnik.
Kratka opisana krožna pot do razvalin starega gradu Osterberg in nazaj do izhodišča je pravo popotovanje v preteklost. Obiščemo skromne ostanke srednjeveškega gradu, katerega nastanek Valvasor umešča v leto 1015. Pod njim so odlično ohranjeni ostanki srednjeveškega kamnoloma, ki je ugasnil šele na začetku 20. stoletja. Stari Osterberg je nedaleč stran nasledil novejši tudi srednjeveški grad. Na njegovem mestu danes stoji vila Kansky. Med drugo svetovno vojno so jo zasedli Nemci in imeli v njej karavlo. Tu je, namreč, med vojno potekala meja med Italijo in Nemčijo. Grad Osterberg se nahaja v regiji Posavska in podregiji Posavsko hribovje.
Povezava do izleta Grad Osterberg.
Sprehod do Mrzle doline bi lahko poimenovali tudi vodna pot. Velik del poti hodimo ob reki Ljubljanici. Sprehodimo se po umetnem otoku ob reki in ko pridemo na cilj se sprehodimo še okoli ribnika lokalnega ribiškega društva. Pot poteka ob vznožju Kašeljskega hribovja in Debni vrh, ki se nahaja direktno nad ribnikom od tu izgleda višji. Mrzla dolina se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška, podpregiji Ljubljanska kotlina in še ožje v podregiji Savska ravan.
Povezava na izlet Mrzla dolina.
Miklavž na Gorjancih je priljubljena izletniška točka na robu planotastega ravnika. Tik nad planinskim domom stoji na razglednem vrhu cerkev Svetega Miklavža. Nedaleč stran, na robu košenic, se v plitvi kotanji imenovani Izero nahaja več manjših jezerc. Navdušile nas bodo številne legende in pripovedke povezane z našim izletom. Miklavž na Gorjancih se nahaja v regiji Dolenjska, podregiji Novomeško-Krška in še ožje v podregiji Gorjanci.
Povezava na izlet Miklavž na Gorjancih.
Šance se imenujejo ostanki utrdbe katere naloga je bila varovanje Ljubljanskega gradu. Arhitekt Jože Plečnik je Šance preuredil v prijetno sprehajališče nad katerim danes dominira visok RTV oddajnik. Iz Šanc se nam odpre razgled na Ljubljansko barje, celotno območje Grajskega hriba pa je danes lepo urejen labirint sprehajalnih poti in razgledov na spodaj ležečo Ljubljano. Šance se nahajajo v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška, podregiji Ljubljanska kotlina.
Povezava na izlet Šance.
Spodaj opisana pot je samo ena izmed številnih mogočih, ki jih lahko naredimo po in ob parku Tivoli. Pot si lahko ukrojimo povsem po lastnih željah tu opisano pa uporabimo zgolj kot izhodišče idej. Park Tivoli nas bo navdušil s svojo prostranostjo, urejenostjo in neposredno bližino središča Ljubljane. Prvi del poti nas vodi po gozdnatih pobočjih Šišenskega hriba, ki sicer ostajajo prikrita številnim obiskovalcem Tivolija. Park Tivoli se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Ljubljanska kotlina in še ožje v regiji Savska ravan.
Povezana na izlet Park Tivoli.
Nekoč močno utrjeni grad Žovnek je bil prvotno prebivališče Celjskih grofov, tedaj znanih kot svobodni gospodje Žovneški. Grad je bil na slemenu, kjer je bil najbolj ranljiv, varovan kar s tremi obrambnimi jarki. Danes ruševine postopoma obnavljajo in ohranjajo pred nadaljnim propadom. Navdušijo nas s svojo mogočnostjo in izpostavljeno lego. Iz gradu se odpre pogled na Žovneško jezero in severne vrhove Posavskega hribovja in gozdnata pobočja Dobroveljske planote. Grad se nahaja v regiji Štajerska in Prekmurje in podregiji Velenjska in še ožje Savinjska ravan.
Povezava na izlet Grad Žovnek.