hribi

Socerb je srednjeveški grad na robu razglednega Kraškega roba.

Socerb se nahaja na razglednem Kraškem robu vrh prepadne skalne stene. Grad ima silno burno zgodovino, saj so zanj dolga stoletja potekali spopad zlasti med Benečani in Habsburžani. Bil je pomemben člen v dolgi obrambni verigi, katere del sta, zaradi svoje v slovenskem prostoru izjemne lege tudi Črni Kal in obrambni stolp v Podpeči. Danes je grad predvsem odličen izletniški in tudi pohodniški cilj, saj je z njega odpre izvrsten razgled na Tržaški zaliv, mesto Trst, Šavrinsko gričevje in Koprska brda.

Povezava na izlet Socerb.

Boskovec je najvišji vrh alpske planote Golte.

Boskovec je najvišji vrh Golt, a v poletnih mesecih kljub temu precej sameva. Večina obiskovalcev raje zavije proti gostinski ponudbi in vrvežu vrh smučišč na zahodnem delu planote, zato bomo na njemu našli več miru in samote. Najlepši del poti nas vodi mimo velikih kalov slikovite Hleviške planine in preko prelaza Istje. Tu se nahajajo klopce in razgledi proti bližnjemu Smrekovcu.

Povezava na izlet Boskovec.

Straška gora nas po obisku jame Velike Prepadne navduši z razgledom na obsežne dolenjske gozdove.

Straška gora in njena bližnja okolica imata dolgo in burno zgodovino. Gora se nahaja nad reko Krko, ki je bila v daljnem srednjem veku mejna reka Slovenske marke in Ogrske. Višnjegorski grof Albert je na lastno pobudo po dolgotrajni ofenzivi mejo uspešno premaknil na reko Kolpo v Beli krajini. V boj so odhajali tudi iz bližnjega gradu, utrjene mejne postojanke Stara Soteska. Nahaja se na ovinku, kjer Krka zavije iz slikovite doline, ki ji je upravičeno dala sloves ene izmed naših najlepših rek. Tu so se nekoč potikali tudi Stari Rimljani. O temu priča Rimska pot, steza s sledmi rimskih ostankov po kateri se krožno vračamo po obisku kraške jame Velike Prepadne in razglednega vzletišča Peter. Danes je gora doživlja precej bolj mirne čase. Njena južna pobočja so v veliki meri posuta z vikendi in zidanicami.

Povezava na izlet Straška gora.

Dolina Voje je posuta s številnimi pastirskimi kočami.

Dolina Voje se začenja pri naselju Stara Fužina in končuje v zatrepu pod visokimi in strmimi pobočji Tosca in pokljuške planine Uskovnice. Protiutež visokemu Toscu so mehki in svetli senožetni travniki, ki so tekom časa prekrili debelo talno moreno Mostniškega ledenika, ki je izoblikoval dolino. Del poti hodimo ob gorskem potoku Mostnici, ki naš izlet zaključi ob 20 metrov visokem slapu, ki pada v globok tolmun. Mogočne ledeniške sile danes mirujejo, zato pa si Mostnica še vedno reže svojo pot iz gora. Nižje v dolini potok dolbe znamenito sotesko imenovano Korita Mostnice, ki se konča pri Hudičevem mostu nedaleč stran od Starih Fužin.

Povezava na izlet Dolina Voje.

Veli Badin je znameniti akustični spodmol nad Sočergo.

Spodmol Veli Badin domačini imenujejo tudi ušesa Istre. Pa ne zato, ker z manjšo pomočjo domišljije spominjajo na velikanska slonja ušesa, temveč zato, ker tu vlada prav posebna akustika. Staro pripovedovanje pravi, da so tu nekoč prisluhnili šepetu okoliških vasi. Danes se tu sliši predvsem sicer neslišne avtomobile, ki hitijo globoko v dolini, kot da se vozijo le nekaj deset metrov stran od nas.

Povezava na izlet Veli Badin.

Kamniška Bistrica si je v skalo urezala dve vrtoglavi soteski Veliki in Mali Predaselj.

Nekoč so revni gozdarji spravljali les v dolino tudi po strugi Kamniške Bistrice. Nekega dne se jim je les zagozdil v soteski Mali Predaselj, kjer je nastal lep slap. Ljudje so tekom časa pozabili na dogodek in celo znanstveniki so domnevali, da je slap nastal zato, ker reka še ni dovolj izdolbla skale in izravnala struge. Nato pa je leta 1952 divjalo silno neurje, ki je odplavilo zagozdeni les in material, ki se je tekom let nabiral za njim in slap je izginil.

Povezava na izlet Kamniška Bistrica.

Cerkvica svetega Lovrenca se nahaja poleg razvalin gradu Smuk.

Pot na Smuk na Semiški gori nas vodi preko neizrazitega in gozdnatega vrha Semenič. Ime je dobil po vitezih, ki so tu že v 12. stoletju zgradili enega najstarejših gradov pri nas. Čez nekaj stoletij so zgradili in se preselili v le slabo uro hoje oddaljen grad Smuk, ki pa je danes razvaljen. Blizu stoji lepo obnovljena in nekoč grajska cerkvica svetega Lovrenca. Krožno se vračamo po Smuški cesti visoko nad Belo krajino. Vodi nas mimo številnih zidanic in vinogradov in je zagotovo ena najlepših panoramskih cest pri nas.

Povezava na izlet Smuk na Semiški gori.

Lepenatka je planina, kjer se spokojno pase in prežvekuje radovedno govedo.

Na razgledni Lepenatki se nahajamo v svetu planin. Do nje smo se povzpeli preko planine Zgornji Špeh. Ena od poti nanjo vodi preko Kašne planine. Menina planina ni daleč. Proti vzhodu so Golte. Proti osrednjim Kamniško-Savinjskim Alpam bomo z nekaj truda opazili planini Podvežak in Ravne. Na zahodu se širi Velika planina... Seveda je tudi Lepenatka s sedlom Kal planina. Ljubitelji planin, vabljeni!

Povezava na izlet Lepenatka.

Rimski zid pod atraktivno Jerebičjo skalo.

Rimljani so v 4. stoletju, ob zatonu svojega imperija, v brezupnem poskusu ohranitve svoje blaginje in kulture postavili zaporni sistem imenovan Claustra Alpium. Iz vzhoda prodirajočim ljudstvom, ki so se želela polastiti zahodnega blagostanja, naj bi preprečil prodor na osrednje rimsko ozemlje v Italiji. Zid ni mogel učinkovito opraviti svoje naloge, saj so se njegovi graditelji bolj kot s prenovo svoje družbe ukvarjali z izčrpavajočimi spori in državljanskimi vojnami za prevzem že izgubljene oblasti.

Povezava na izlet Rimski zid pod Jerebičjo skalo.

Za Kojco je značilna visoka senena kopica, ki je na fotografiji skriva za soncem.

Na poti na Kojco gremo mimo Hudičevega roba, skale, ki je pokopala vraga. Hotel se je polastiti duše hudobne babe, a ga je ukanila in v strmih pobočjih gore je sam najdel pogubo. Razglede iz Kojce si bomo najbolj zapomnili po Poreznu. Pogled nanj je od tu najlepši in zagotovo si obljubimo, da bo eden izmed naših prihodnjih ciljev.

Povezava na izlet Kojca.

Na Kobilji glavi nas bodo obletavali številni metulji.

Kobilja glava je izvrsten razglednik na južnih pobočjih Spodnjih Bohinjskih gora. Do izhodišča na planini Stador se lahko zapeljemo po imenitni gorski cesti in si tako prihranimo velik del poti. Na vršnih travnatih pobočjih pa nas bodo razveselili številni pisani metulji.

Povezava na izlet Kobilja glava.

Tik pod cerkvijo svetega Ožbolta je cvetela Kranjska lilija.

Tu so se ljudje od nekdaj radi zadrževali. K cerkvici svetega Ožbolta je nekoč vodila božja pot, ki pa je s časom ugasnila, tako kot je pred njo na istem mestu ugasnil poganski tempelj. Danes k svetemu Ožboltu poromamo tudi zaradi lepih razgledov ter sveta, moči in slave, ki so temu kraju nekoč pripadali.

Povezava na izlet Sveti Ožbolt.

Fotografija posneta na Poldanovcu prikazuje Matajur zakrit z večernimi meglicami.

Poldanovec se nahaja na Govcih, visokem in prepadnem robu Trnovskega gozda nad Gorenjo Trebušo. Pot do odročnega vrha poteka po razbiti grapi, premagati pa moramo več kot 1000 metrov višinske razlike. Iz Lokev je zgodba povsem drugačna. Široka in udobno položna makadamska cesta nas pripelje, peš seveda, do vznožja trnovskega razglednika, kjer nas nato čaka še morda največ 30 minut zmernega vzpona.

Povezava na izlet Poldanovec.

Cerkvica na Planinci se nahaja tik ob eni izmed številnih poti na Krim.

Cerkvica na Planinci se nahaja tik ob eni izmed poti na Krim. Zgodovinarji jo uvrščajo med ene izmed najstarejših cerkva na slovenskem, omenil pa jo je tudi znameniti Valvasor. Po legendi jo je zgradil ižanski grof potem, ko se je čudežno ubranil napada medveda. Vračamo se mimo Ledene jame, katere vhod je vreden tudi samostojnega obiska.

Povezava na izlet Planinca.

Špilnik se nahaja nad južnimi obronki Hrušice.

Špilnik je manj znan vrh nad južnimi pobočji Hrušice. Planinci ga večinoma obiščemo na poti od Planinske gore do cerkvice svetega Lovrenca nad Postojno. Vrh je razgleden zlasti proti severu. Preko širokih gozdov Hrušice, Idrijskega in Cerkljanskega se v ozadju v vsej svoji širini bohotijo Julijske Alpe.

Povezava na izlet Špilnik.

Na Radenskem polju od kraških pojavov najbolj presenetita ponorni Zatočna in Lazarjeva jama.

Radensko polje bo z gradovoma Boštanj in starodavnim Čušperkom privabilo tudi marsikaterega ljubitelja zgodovine. Domoljubi se bomo sprehodili na osamelec Kopanj, kjer je nekaj predšolskih let preživel France Prešeren in si po kratkem vzponu potešili žejo pri čudežnem Marijinem studencu. In potem se bomo sprehodili do Zatočne in Lazarjeve jame. Za močne rešetke pred visokima vhodoma ponornih jam se zdi, da so tam zato, da globko v temnem podzemlju zadržijo skrivnostna mitološka bitja naših prednikov.

Povezava na izlet Radensko polje.

Iz planine na Jepci se odpre izreden pogled na zahodna ostenja Kepe.

Na Jepci se nahaja manjša še pašna planina iz katere se odpre izjemen razgled na zahodna vršna ostenja Kepe. Nanjo se navezuje preko sedla z mednarodnim planinskim mejnim prehodom in višje preko Koroške Male Kepe. Jepco obišče redkokateri planinec, še manj pa si jih jo izbere za samostojen gorski cilj, saj na mejnem prehodu velika večina zavije direktno proti sicer precej obiskani Kepi. Zaradi tega bomo na Jepci našli obilico miru, pogled na Kepo pa daje planini močan pridih po visokogorju.

Povezava na izlet Jepca.

Polhograjska Grmada je kljub bližini Ljubljane tudi svet samotnih hribovskih kmetij.

Polhograjska Grmada je precej obiskan vrh, priljubljen zlasti pri prebivalcih zahodnega obrobja Ljubljane. Kljub bližini mesta je to tudi svet globokih grap in samotnih hribovskih domačij. Ko se vzpenjamo proti vrhu, se nam zdi, da bomo prišli precej višje, kot piše na zemljevidu. Zlasti pot od Male Grmade do Grmade vodi po ozkem in razglednem grebenu in tu imamo vtis, da bomo prišli na goro, ki bi se rada merila z dvatisočaki, ne pa nekaj čez tisoč metrov visokim sosedom Toščem.

Povezava na izlet Polhograjska Grmada.

Kepa se s svojo piramidasto obliko deluje kot stražni stolp, ki bedi nad mejo...

Severna strmo spuščajoča skalnata pobočja dajejo Kepi značilno piramidasto obliko. Njen celoten greben leži na državni meji z Avstrijo. Lahko bi rekli, da tako kot vse Zahodne Karavnake. Morda zato, če gledamo Kepo iz kakšnega bližnjega Julijca deluje kot stražni stolp, ki se dviga visoko nad ostalimi sosednjimi vrhovi in bedi nad mejo. Ampak, to se nam samo zdi. V gorah ni meja...

Povezava na izlet Kepa.

Otliško okno je po ljudski pripovedi s svojim rogom po nesreči izvrtal hudič.

Otliško okno je nastalo v svetlosivem apnencu ob močnem tektonskem premiku. Ja, možno je tudi, da je nastalo s poglobitvijo kraške vrtače, katere dno se je odprlo na zunanjem pobočju. Kako dolgočasna znanstvena razlaga. Ljudska modrost pravi nekoliko drugače. Okno je nastalo v času ko sta Kristus in sveti Peter še hodila po zemlji. Ustavila sta se pri Čavnu, da si nekoliko oddahneta. Tu je Kristus Petru razkril, da Čaven stoji na treh zlatih stebrih nad zlatim jezerom. Ta pogovor je slišal Hudič in se odločil, da bo zaklad dvignil. Naredil si je dve oprtnici, eno iz drata, drugo iz cvirna in si oprtal Čaven. Vstal je tako naglo, da se mu je oprtnica iz drata strgala. Pri tem se je spotaknil in s tako silo treščil v Otliško reber, da je v skalo z rogom zvrtal luknjo.

Povezava na izlet Otliško okno.

Prostrano in razgledno Obolno je lepo zaobljeno na vse strani. Enako velja za razglede iz tega Dolenjskega vrha.

Obolno ima na vse strani lepo zaobljen prostran in razgleden travnat vrh. Morda iz tega izhaja njegovo ime. Včasih, ko vrh še ni imel imena so domačini zagotovo rekli, da gredo na tazgornji zaobljeni travnik in morda se je iz tega počasi razvilo ime Obolno. Kakorkoli, Obolnemu resnično pristoji ime Obolno.

Povezava na izlet Obolno.

Izviri mineralne vode v Rogaški Slatini so po legendi povezani z Apolonom, bogom sonca in zdravilstva in krilatim Pegazom.

Bog Apolon, bog sonca in zdravilstva je ustvaril krilatega Pegaza in mu naročil naj pije vodo iz vrelca v Rogaški Slatnini. Tako pravi legenda iz 17. stoletja. Stari Grki so Pegaza povezovali predvsem izvirsko vodo. Povezovali so ga z viharji, za previdnega Zeusa pa je nosil grom in strelo. Pegaz je oblak, ki prinaša plodno vodo... Legendarna povezava sončnega Apolona in Pegaza z izviri mineralne vode v Rogaški Slatini nam na globoko simbolen način govori o njenih zdravilnih učinkih.

Povezava na izlet Janina nad Rogaško Slatino.

Fotografija prikazuje detajl iz situle z Vač.

Kdo ne pozna slovite situle z Vač? Danes si kar težko predstavljamo razgibano življenje, ki je nekoč potekalo v bližini danes kar nekoliko odmaknjenih in zaspanih Vač. Slovita situla in številne druge manj znane najde pričajo o bogastvu in izjemnosti bližnje okolice tega kraja. Še težje je verjeti, da so bile Vače nekoč pod morjem. Tik ob robu naselja si lahko ogledamo 13 milijonov let staro morsko "plažo"...

Povezava na izlet Vače.

Planina nad Vrhniko si zasluži obisk iz vse Slovenije in ne samo od lokalcev.

Planina nad Vrhniko je eden tistih številnih vrhov na katere zahaja predvsem lokalno prebivalstvo. Pa vendar vrh s številnimi potmi in naravnimi znamenitostmi presega lokalni okvir. Planina je s svojim visokim stolpom izreden razglednik, ki bo navdušil tudi tiste, ki se bodo pripeljali iz bolj oddaljenih koncev Slovenije.

Povezava na izlet Planina nad Vrhniko.

Rečica Ribnica izvira pod Veliko goro, kjer po izročilu biva velikan.

Po ljudskem verovanju je v Veliki gori jezero polno rib. Tu živi velikan, ki je nekoč lovil ribe v Ribniški dolini... Morda so zato po drugi svetovni vojni pri izviru postavili ribogojnico. Verjetno so računali na ribe iz Velike gore. Kdo bi vedel. Kakorkoli, danes ostanki te ribogojnice lepo dopolnujejo neokrnjeno, močvirsko naravo okoli izvirov Ribnice in navzdol ob njenem toku. Ob sončnem vremenu se kljub številnim algam v reki prelivajo turkizni odtenki. Ko Ribnica zapusti vznožje Velike gore se v dolgih ovinki vije preko vlažnih travnikov Ribniškega polja...

Povezava na izlet Izvir Ribnice.

Grad Podsreda je najlepši od kapelice svetega Florjana.

Grad Podsreda kaže najlepšo podobo od kapelice svetega Florjana. Skupaj z istoimenskim trgom, ki je ohranil svojo podobo iz 19. stoletja in starodavnimi Starimi gorami tvori na slovenskem neponovljivo in izredno lepo ohranjeno zgodovinsko celoto.

Povezava na izlet Grad Podsreda.

Izvir Rakitnice se napaja iz Velike gore in Bukovice.

Velik del poti nas spremlja pogled na Okamenele svate tik pod vršnim robom Velike gore. Spremljali so nevesto, ki je zaradi vročine preklela sonce in tisti hip so se vsi spremenili v visoke apnenčaste sklade. Ko bi nesrečnica le vedela, da je ob vznožju Velike gore čudovit izvir Rakitnice. Svoj pregret jezik bi ohladila v turkizni vodi in danes bi morda namesto bajke o svatih poznali zgodbo o lepi izvirski vili rečice Rakitnice.

Povezava na izlet Izvir Rakitnice.

Iz Debeleg vrha se odpre izvrsten razgled na goro Ogradi.

Prostrani in razgledni Debeli vrh je zelo primeren za planiranje poti po Julijcih. Gora se drži ravno prav stran od ostalih vrhov, da jih lahko panoramsko zajamemo preko vseh strani neba. Izbira je številna in zelo težka. Vsak vrh posebej mami. Izjema je gora Ogradi, ki je le prelaz stran od pobočij Debeluha. Zlasti ob sončnih zahodih njena oranžno obžarjena pobočja vabijo, da se na izhodišče pri planini Blato vrnemo kar preko nje.

Povezava na izlet Debeli vrh.

Metulj slikan med sprehodom po soteski reke Bistrice pod Svetimi gorami..

Otroke lahko naložimo kar v voziček in jih zapeljemo vse do predela, kjer tesna soteska spusti skozi le reko Bistrico. Nazaj grede nas, zlasti v zimskih mesecih, velik del poti spremlja pogled na Svete gore. Strmo se vzpenjajo nad reko Bistrico. Morda zaradi drevja, morda zaradi globine soteske, morda pa zaradi česa drugega se zdi, kot da cerkev lebdi visoko nad sotesko in motri reko medtem, ko zapušča Posavsko hribovje na poti k mejni Sotli.

Povezava na izlet Soteska reke Bistrice.

Orle so razpotegnjena vas na vzhodnem robu grebena Golovca.

Z izletom pričnemo na skrajnem vzhodnem robu Golovca. Sprva se ogrevamo na gozdni trim stezi, ko pa pridemo v razpotegnjeno vas Orle lahko uživamo v razgledih na skrajne jugozahodne obronke Posavskega hribovja. Vračamo se mimo prazgodovinskega Molnika in živahnega ribnika ob njegovem vznožju. Že proti koncu izleta nas pot vodi mimo v legendo zavitega Marenčka.

Povezava na izlet Orle.

Topli izvir Straža pri Spodnjih Pirničah je priljubljeno shajališče okoliških prebivalcev.

Nekoč so vaške gospodinje hodile k toplemu izviru Straža prati perilo, danes pa gredo do izvira zgolj na sprehod. Sem pa tja si otroci med čofotanjem po plitvi vodi operejo noge, to pa je tudi vse kar je ostalo od pranja. Čas teče naprej, Straža pa je danes še edini ohranjeni izvir te vrste v Ljubljanski kotlini.

Povezava na izlet Toplica Straža.

Vrh Deske označuje velik možic. Zadaj se vidi Konj.

Gora Deska je res dolga in ravna ampak, vseeno se to ime zdi tako nedomiselno. Dila ali ploh se slišita precej bolje, bolj domače. Morda pa ime ne opisuje oblike gore, ampak dogajanje na njej. Namreč, ne moremo reči gledališki plohi ali pa gledališke dile, lahko pa rečemo gledališke deske. Mi, ki pridemo iz doline le sem pa tja na to izjemno goro res ne moremo vedeti vsega o njej.

Povezava na izlet Deska.

Fotografija kaže manjši pomol s čolnom na Braslovškem jezeru.

Braslovško jezero se nahaja ob vznožju planote Dobrovlje. Ob svojem nastanku ni zalilo zgolj del struge potoka Trebnik, temveč se je tudi zlilo s svojo bližnjo okolico, tako da nepoučeni sprehajalec sploh ne opazi, da gre za umetno jezero. Danes je namenjeno predvsem sprehodom in oddihu v naravi.

Povezava na izlet Braslovško jezero.

Iz Malega Kladiva se lepo vidi planina Pungart ob vznožju Košute.

Malo Kladivo bi lahko poimenovali tudi Zapostavljeno Kladivo. Čeprav pešpot vodi le nekaj minut stran od njegovega vrha, se le redkokdo povzpne nanj. Pa ni krivo razpotje, ki ga zlahka spregledamo. Krivo je višje Veliko Kladivo, ki je na temu razpotju že tako blizu in tako mogočno. Ampak, ravno to je priložnost manjšega brata. Na njemu se zognemo vrvežu višjega soseda in če se želimo pohvaliti kako mogočno je Veliko Kladivo, njegove najlepše fotke bomo naredili ravno od tu. In tega tisti, ki hitijo mimo na velikega soseda ne vedo.

Povezava na izlet Malo Kladivo.

V suhem robu Gruske jame je prebival puščavnik Eremit Valentin.

V ozki zatrepni dolini Gruska, tik pod istoimensko jamo je bil nekoč cvetoč trg. Razvratnim prebivalcem ni bilo nič sveto. Kljub opozorilom skrivnostnega starčka so rajali tudi na veliki petek, nakar se je stresla zemlja in ves trg se je pogreznil. Vse kar je bilo živega je okamenelo. Pravijo, da se da skozi Grusko jamo še danes prilesti do velike votline globoko pod zemljo. V njej so še vedno ljudje sedeči pri kosilu, nekateri ležijo na tleh, vsi pa so mrtvi in okameneli. Morda je Eremit Valentin, ki se je naselil v jamo leta 1936 poznal njene skrivnost. Pravijo, da je v jami premišljeval o svojem lahkotnem življenju in pesnikoval. Ljudem je ostal v spominu kot gruskojamski puščavnik in posebnež.

Povezava na izlet Gruska jama.

Planina Zajamniki je znana po ulici pastirskih stanov.

Planina Zajamniki je znana po svoji dolgi, fotogenični ulici pastirskih stanov in po svojih razgledih na okoliške vrhove. Marsikdo se zmrduje nad vikendaši, ki so zasedli planino in hkrati pozablja, da sodobni čas nima posluha za nostalgijo. Današnji prebivalci in obiskovalci planino ohranjajo živo in ko se bo krog življenja obrnil nazaj k starim vrednotam, se bo zagotovo tudi marsikateri sodobni vikendaš odločil za pastirski poklic.

Povezava na izlet Planina Zajamniki.

Košenjak je dobil svoje ime po nekoč bogatih košenicah vrh slemena.

Košenjak je dobil ime po nekoč bogatih vršnjih traviščih košenicah. Pridelava krme je bila včasih precej težja kot danes in kmetje so si pomagali tudi s košnjo hribovitih travnatih pobočij. Danes travišča na Košenjaku kljubujejo številnim smrekam, ki silijo vanje in zapeljivo vabijo pohodnika naj se uleže v mehko travo in uživa v gorskem soncu.

Povezava na izlet Košenjak.

Trije kralji je smučarsko rekreacijsko središče na vzhodnem Pohorju.

Izlet do Treh kraljev je eden tistih redkih, kjer je izhodišče višje od cilja. Velik del poti hodimo po brvi, ki nas vodi skozi deloma močvirnat gozd visoko na Pohorju.

Povezava do izleta Trije kralji.

Vhod v Mrzlo jamo se nahaja v globoki globeli in je zelo atraktiven.

Ko stojimo v ozki globeli pred vhodom v Mrzlo jamo si zlahka predstavljamo, da se bo iz nje priplazil že davno izumrli jamski medved ali kakšen od prednikov sodobnega človeka.

Povezava do izleta Mrzla jama.

Na Kršičevcu bomo srečali metulje Lastovičarje.

Pot na Kršičevec nas vodi mimo številnih ovčarskih ograd. Pokrajina je mehko zaobljena, travnata pobočja okoliških gričev se mešajo z nizkim grmičevjem in gozdom, ki sili vanje. Pozno poleti nas bodo na vrhu pričakali številni metulji Lastovičarji, ki nas nehote silijo, da tekamo za njimi in krilimo z rokami. Čudovita pokrajina na robu Javornikov je precej bolj divja, kot se zdi na prvi pogled.

Povezava na izlet Kršičevec.

Na Orlici v vzhodnem Posavskem hribovju se nahajajo Svete gore nad Bistrico ob Sotli s reliefom Oriona.

So starodaven romarski kultni prostor, katerega zgodovina sega daleč v predkrščansko preteklost. Tako pravijo tisti, ki v skrivnostnem reliefu vzidanem v kapelo svetega Jurija vidijo eno izmed znamenj Oriona katerega kult je vladal tem krajem pred prihodom sončnega Božjega sina.

Povezava na izlet Svete gore nad Bistrico ob Sotli.

Kofce gora je neizrazit vrh na najdaljšem slovenskem grebenu Košuti.

Pod planino Kofce je kapelica, kjer se marsikdo ustavi na svojem romarskem pohodu na Veliki vrh. Ampak kontemplacijo bomo lažje dosegli na Kofci gori. Je neizrazita in če gledamo Košuto iz doline jo hitro spregledamo. Ampak kljub vsemu ima povsem svojo pot, ki jo velika večina planincev spregleda in zato tudi veliko miru, ki ga na Velikem vrhu, pogosto pogrešamo.

Povezava na izlet Kofce gora.

NOVI IZLETI

Mrežce

Socerb

Boskovec

Straška gora

Dolina Voje

Veli Badin

Kamniška Bistrica

Smuk na Semiški gori

Lepenatka

Rimski zid pod Jerebičjo skalo

Kojca

Kobilja glava

Sveti Ožbolt

Poldanovec

Planinca in Ledena jama

Špilnik

Radensko polje

Jepca

Polhograjska Grmada

Kepa

Otliško okno

Obolno

Janina nad Rogaško Slatino

Vače

Planina nad Vrhniko

Izvir Ribnice

Grad Podsreda

Izvir Rakitnice

Debeli vrh

Soteska reke Bistrice

Orle

Toplica Straža

Deska

Braslovško jezero

Malo Kladivo

Gruska jama

Planina Zajamniki

Košenjak

Trije kralji

Mrzla jama

Kršičevec

Svete gore nad Bistrico ob Sotli

Kofce gora