Zeleni vrh

Zeleni vrh je razgledna gora na zahodnem predelu Spodnjih Bohinjskih gora. Verjetno si ga le redkokdo izbere za samostojen cilj, saj se tik bo njem nahaja visoki Tolminski Kuk, ki je glavni cilj planincev na tem predelu Julijskih Alp. Kljub vsemu si Zeleni vrh zaradi razgledov, ki se odpirajo na njegovem mehko zaobljenem travnatem vrhu zasluži svoj izlet. Na Zelenem vrhu se nehote ... spomnimo na zgodbo o Trentarskem lovcu, ki je na pobočjih Bogatina lovil Zlatoroga. Med lovom si je premislil, a ga je k usodnemu strelu na napeljal Zeleni lovec, ki ga je spremljal. In tako kot je Zeleni lovec spremljal prevzetnega Tretarja, tako naš Zeleni vrh spremlja prevzetno Podrto goro, ki se nahaja nedaleč stran. Zgodba pripoveduje, da je slednja skušala Triglav. Želela je biti visoka kot naš kralj gora, a se je za kazen podrla. Spodnje Bohinjske gore so naravna pregrada, ki je nekoč ločevala samosvoj bohinjski svet od severnoprimorskega. Spodnje Bohinjske so dolga stoletja usodno vplivale tako na vsakodnevno življenje ljudi kot tudi na njihovo mitsko dojemanje gorske pokrajine s katero so sobivali. In te stare modrosti so šle od ust do ust dokler niso bile vsaj nekatere zapisane. Zeleni vrh se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in v podregiji Julijske Alpe.
Preberi več

Za izlete v bližini

pritisni na ikone na zemljevidu

X

Zahtevnost: Lahka, deloma zahtevna označena pot.

Oprema: Gorska pohodniška obutev.

Zeleni vrh: 2051 m
Izhodišče: 653 m
Višinska razlika na poti: 1650 m

Izhodišče: Vozimo se po gorenjski avtocesti. Zapustimo jo na izvozu za Lesce in se preko Bleda in Bohinjske Bistrice zapeljemo do Ribčevega Laza. Tu zavijemo levo proti Ukancu. V Ukancu se držimo naravnost za slap Savico. Zapeljemo se do konca naše ceste. Parkiramo na velikem parkirišču ob planinskem domu Savica. Parkirišče je tekom glavne turistične sezone plačljivo.

Časi: Izhodišče - Zeleni vrh: 6 ur 20 minut.

Sezona: Vsi letni časi, v suhem. Pozimi obvezno cepin, dereze.

Vzpon: Mimo planinskega doma Savica stopimo na pešpot, ki nas vodi do Doma na Komni in do Koče pod Bogatinom. Po dobri minuti hoje pridemo do vhoda za pot do slapa Savica. Tu se držimo levo in sledimo planinskim smerokazom za Dom na Komni. Hodimo po mulatjeri, ki se v okljukih večinoma zmerno vzpenja v sicer strmo gozdnato pobočje. Že visoko pod robom planote pešpot zavije desno v grapo imenovano Pekel. Pot kmalu ponovno zavije desno in se še naprej vzpenja v okljukih. Nekaj minut pod Domom na Komni gremo mimo razcepa za Črno jezero. Po nadaljni dobri minuti hoje pridemo do naslednjega razpotja, desno Koča pod Bogatinom desno, levo Doma na Komni. Gremo levo in po nekaj minutah pridemo do Doma na Komni.
Mimo planinskega doma sledimo oznakam za žičnico Vogel (Rjava skala). Ozka pešpot se spušča skozi zaraščen gozd. Občasno je nekaj korakov bolj strmih in si po potrebi pomagamo z rokami, a vseeno zlahka napredujemo. Po približno 5 minutah pridemo do razpotja, kjer nas planinski smerokaz levo vodi proti žičnici Vogel, 4 ure 30 minut, in desno proti žičnici Vogel preko planine Govnjač 5 ur. Gremo levo po bližnjici. Pešpot se hitro nekoliko zooža, a je dobro nadelana in markirana (oktober, 2019). Sprva se sicer položna pot nekoliko spusti, nato pa sledi razgiban teren vzhodnega predela Komne, kjer se pot občasno položi, vzpne, pa zopet spusti. Po nekoliko daljšem in strmejšem vzponu sledi spust skozi pas ruševja, ki nas pripelje do razpotja in planinske poti, ki vodi levo proti Voglu preko planine Govnjač, 4 ure, desno imamo 30 minut do planine Govnjač in po prehojeni poti do Doma na Komni 45 minut. S hojo nadaljujemo levo. Sprva položna pot nas vodi po vzhodnem predelu planine Govnjač imenovanem Krošnja. Višje se zložno vzpnemo v manjšo dolino med vrhom Pleše in Mohorjem, kjer se pričnemo spuščati proti skrajnemu vzhodnemu robu Komne. Tu se pešpot obrne desno proti Bohinjskemu Migovcu. Sprva zložna pot na kateri se odpre eden lepših razgledov na Bohinjsko jezero nas nato v zmernem vzponu pripelje na Planino za Migovcem. Obhodimo jo po njenem vzhodnem robu, nato pa se kratko vzpnemo do slabo označenega razpotja (oktober, 2019), kjer gre desno smer za Škrbino, Vrh nad Škrbino, Tolminski Kuk in planino Razor, levo pa za preval Globoko in Vogel. Tu nadaljujemo desno.
Po krajšem prečenju nas pot vodi mimo manjše dolinice, kjer stopimo s pobočij Bohinjskega Migovca na bolj kamnita pobočja Vrha nad Škrbino. Tu pot zavije nekoliko desno ter nas čez manjše grobo melišče pripelje do manjše grape, za katero stopimo v zelo kratek pas ruševja. Nad ruševjem se pot za kratek čas strmo vzpne, nato pa se položi in preči strmo melišče proti desni (ta del je običajno v zgodnjem poletju še pod snegom, zato so takrat obvezne dereze in cepin). Pot naprej po levi strani obide manjšo konto, v kateri se preko celega leta zadrži sneg. Na drugi strani konte se pot prične strmo vzpenjati proti Škrbini, katero dosežemo po približno 15 minutah nadaljnjega vzpona.
Ko stopimo na Škrbino, se nam odpre lep pogled na primorsko stran, mi pa na razpotju nadaljujemo desno v smeri Kuka (levo Vrh nad Škrbino, naravnost navzdol Koča na planini razor). Pot naprej se prične prečno vzpenjati čez strme plošče, nato pa se tako pot, kot tudi pobočje nekoliko položita. Pot naprej preide pod krajšo steno Vrha Kont, nato pa se prične zložno spuščati čez občasno bolj strmo melišče. Pot naprej po primorski strani preči še Podrto goro in Mali vrh, nato pa se vrne na glavni greben Spodnjih Bohinjskih gora, katerega pa doseže ravno na sedelcu med Malim vrhom in Zelenim vrhom. Od tu nadaljujemo v isti smeri, le da pot s pobočij preide na mestoma izpostavljen greben. Markirani poti, ki se občasno kar strmo vzpne, nato ob vse lepših razgledih, sledimo vse do travnatega Zelenega vrha.

Povratek: Na izhodišče se vrnemo po isti poti.