Kam na izlet

Izliv Soče

Izliv gorske lepotice v Jadransko morje

Izliv Soče v Jadransko morje

se nahaja v naravnem parku Isola della Cona blizu Tržiča. Široka reka se leno vije med močvirji in lagunami severnega Jadrana in popolnoma nič ne spominja na živahno, turkizno gorsko lepotico, kot jo imamo v spominu ljubitelji zahodnih Julijskih Alp. V samem parku, ki je pravi ptičji raj, nas bo najbolj navdušil pisani čebelar, na poti pa bomo srečali številne barvite kačje pastirje, dvoživke in z nekaj sreče prestrašeno kačo.

Preberi več...

Pri izlivu Soče v Jadransko morje gnezdijo številni čebelarji.
Močvirnata ravnica v lagunah naravnega parka Isole della Cone.
Rdeči kačji pastir in številne ostale žuželke in dvoživke živijo v močvirjih reke Soče.
Soča je tik pred izlivom v morje široka in lena reka.
×

Pasja ravan

Razuzdani pastirji so se spremenili v volkove

Pasja ravan

je bila nekoč najvišji vrh Polhograjskega hribovja, a so jo znižali zaradi gradnje raketnega oporišča in tako predali zveneči naslov najvišjega Tošču. Danes na mestu nekdanjega oporišča stoji visok meteorološki radar. Nenavadno ime vzpetine izhaja iz stare legende, po kateri so pastirji na raven gnali ovce. Postali so židane volje, ki pa se je sprevrgla v razuzdanost. Sredi noči jih je temna sila spremenila v volkove, njihove ovce pa v pastirske pse, čemur je sledil spopad na življenje in smrt. Še dolgo časa po tem dogodku so okoliški prebivalci ob polni luni slišali zavijanje volkov in divji lajež psov....

Preberi več...

Polna luna se dviga nad Krimskim hribovjem.
Cerkev nad Črnim vrhom se zelo lepo vidi na poti na Pasjo ravan.
Meteorološki radar na Pasji ravni stoji na mestu bivšega raketnega oporišča zaradi katerega je sedaj Tošč najvišji vrh Polhograjcev.
Razgled na pokrajino Polhograjskih Dolomitov.
×

Sveta Ana

Priljubljen razglednik na ljubljanskem obrobju

Sveta Ana

nad Podpečjo je daleč naokoli vidna cerkvica na severnem robu Krimskega hribovja. Nahaja se na razglednem griču Šentan s katerega se odpre zagotovo najlepši pogled na Ljubljansko barje, zaradi česar velja cerkvica za enega izmed najbolj priljubljenih izletniških ciljev na obrobju Ljubljane. Ob vzhodnem vznožju griča se nahaja prav tako priljubljeno Podpeško jezero, ki je eno izmed izhodišč za Sveto Ano.

Preberi več...

Sveti Jožef nad Preserjem se nahaja nad Ljubljanskim barjem.
Na poti k legendarni cerkvici se odpre pogled na Krim.
Sveta Ana nad Podpečjo je sosednje cerkev, ki zagotovo sodi med bolj priljubljen izletniški cilj v bližini Ljubljane.
Do cerkve svetega Jožefa nas skozi grmovje vodi hodnik zelenja.
×

Sveti Jožef

Nad Ljubljanskim barjem cveti zaklad

Sveti Jožef

nad Preserjem je ena izmed več cerkvic postavljenih nad južnim robom Ljubljanskega barja. Če je sosednja Sveta Ana zaradi razgleda najbolj obiskana, je cerkev svetega Jožefa zagotovo najbolj skrivnostna. Cerkvica spominja na visoko stolpasto utrdbo, legenda pa pripoveduje, da je tu dejansko stal grad katerega zaklade danes čuva zakleta grofica. Kljub bližini naselja se zdi prostor okoli cerkvice precej bolj samoten in odmaknjen kot je v resnici. Če se želimo usesti je prag cerkve pravo mesto. Drugo izročilo namreč pravi, da je pod glavnimi vrati zaklad, ki ob določenih dnevih zacveti...

Preberi več...

Sveti Jožef nad Preserjem se nahaja nad Ljubljanskim barjem.
Na poti k legendarni cerkvici se odpre pogled na Krim.
Sveta Ana nad Podpečjo je sosednje cerkev, ki zagotovo sodi med bolj priljubljen izletniški cilj v bližini Ljubljane.
Do cerkve svetega Jožefa nas skozi grmovje vodi hodnik zelenja.
×

Debela griža

Naše največje prazgodovinsko gradišče

Debela griža

je naše največje prazgodovinsko gradišče, ki nas preseneti tako s svojo velikostjo kot še vedno zelo dobro prepoznavno obliko. Nahaja se blizu kraške vasice Volčji Grad, katere izvor imena je zavit v tančico preteklosti, ki sega vse do Antike. Vasica je ohranila pristno podobo, marsikatera stara domačija pa daje videz manjše gotske graščine katere krivi zidovi sledijo potem, ki vodijo preko skrivnostne kraške pokrajine.

Preberi več...

Debela griža je naše največje prazgodovinsko gradišče.
Pešpot nas vodi ob suhem kraškem zidu proti arheološkem najdišču.
Volčji Grad je stara kraška vasica, ki je ohranila svojo pristno podobo.
Angelsko bitje, oziroma detajl na starem kmečkem kraškem portalu.
×

Planina Govnjač

Visokogorsko zaledje Soške fronte

Planina Govnjač

je danes odmaknjena in manj znana planina, saj jo planinci obiščemo predvsem na krožni poti čez Bogatin ali Tolminski Kuk. Preko nje vodi pot na tesen preval Škrbina in naprej na primorsko stran proti planini Razor ter preko Konjskega sedla proti Voglu. Za časa prve svetovne vojne je bilo na njej avstro-ogrsko zaledje Soške fronte in kasarna, ki je sprejela za cel bataljon vojske. Sem so hodili od bojev na Krnskem pogorju izmučeni vojaki počivat.

Preberi več...

Pogled na Triglav z zgornjega predela planine Govnjač.
Ostanek vojaške bolnišnice iz časa Soške fronte na planini Govnjač.
Preko planine vodijo poti tako proti Voglu, na primorsko stran ter proti Bogatinu.
Na poti se nad vrhovi smrek dvigajo vrhovi Spodnjih Bohinjskih gora.
×

Dom na Komni

Izhodišče za dvodnevne ture nad Komno

Dom na Komni

se nahaja nad zatrepom Bohinjske doline nad slapom Savica. Je izvrstna planinska postojanka na poti na gore nad Komno kot so Lanževica, Bogatin, Tolminski Kuk ali manj znani Vrh nad Škrbino. Mimo vodi pot na Krn, pa tudi proti Dolini Triglavskih jezer. Zaradi svoje lege je izvrstno izhodišče tudi za dvodnevne krožne ture po vrhovih Spodnjih Bohinjskih gora. Eno od takih prikazuje gps sled.

Preberi več...

Dom na Komni je eden večjih planinskih domov v Sloveniji.
Pogled na Bohinjsko jezero na poti na Komno.
Pogled od Doma na Komni proti Kočni, Grintovcu in Kalškemu grebenu v Kamniško-Savinsjskih Alpah.
Bohinjsko jezero prekriva jutranja megla. Sončni vzhod na Komni.
×

Črni vrh

Na najvišji vrh Pohorja

Črni vrh

je najvišji vrh Pohorja. Je prostran, razgleden in mehko zaobljen, tako kot večina vrhov na Pohorju. Pot nanj je kot daljši sprehod, vzpon je položen, hodimo pa skozi zaplate iglastih gozdov in preko širokih, zlasti proti zahodu razglednih pašnikov. Tu ni strmih vzponov, globokih grap, prepadov, le mehko valovanje pokrajine, ki nas z dobro energijo vabi v svoj drugačen svet.

Preberi več...

Spoj pohorskih prostranih travnatih pobočij z oblaki na nebu. V ozadju se vidi koroški Uršjo goro in Peco.
Mlada pohodniška družina z dvema otrokoma na pešpoti na Črni vrh.
Na Črnem vrhu, ki je najvišja izletniška točka na Pohorju se nahaja razgledna tabla in možic.
Pogled s Črnega vrha na Veliko Kopo in zadaj za njo Malo Kopo. Desno se v ozadju vidi Ribniško Pohorje.
×

Pliskovica

Po poti skrivnostnega Krasa

Pliskovica

je vaška vas pod Volnikom in izhodišče krožne Pliskine učne poti. Na njej bomo dodobra spoznali Kras, lepo in dejansko zelo majhno pokrajino, ki je dala ime kraškim pojavom po celem svetu. Kras mora biti nekaj posebnega, da se je njegovo ime razlilo preko cele oble. Kras je krasen lahko povsem enostavno, morda celo nekoliko obrabljeno, zaključimo. Na Pliskini učni poti se bomo poučili o nekdanjem zelo težkem življenju Kraševcev. Danes samoumevne dobrine, kot je voda, so bile v preteklosti kraškim prebivalcem zelo skopo odmerjene. Tu ne bomo videli najvišjih dreves in najglobjih jam, ki nam jemljejo sapo, a tudi pozornost. Bomo pa zlahka začutili kopreno preteklosti. Je skrivnostna kot vode, ki tečejo v globeli pod Volnikom. Nekatere skrivnosti velja ohraniti skrite, druge moramo ohraniti razkrite.

Preberi več...

Metulj, ki smo ga srečali na Pliskini krožni poti.
Izlet nas vodi mimo številnih teranovih vinogradov v bližini kraških vasi.
Suhi zid je na Krasu stalnica. Ta vodi med vrtačami proti Pliskovici.
Tipičen prizor v Pliskovici, kraški vasici na zahodnem predelu Slovenije.
×

Stolpnik

Razgledni stolp na zmajevi gori

Stolpnik na Konjiški gori

se ponaša z visokim razglednim stolpom s katerega se odpre razgled na južna pohorska pobočja pod Roglo ter zlasti proti Posavskemu hribovju. Stolpnik je najvišji vrh Konjiške gore v katerem je po legendi veliko jezero. V njemu je divjal velik zmaj in grozilo je, da bo poplavilo vso dravinjsko dolino in njene prebivalce. V zameni za mir je zmaj zahteval človeške žrtve in ko je na vrsto prišla graščakova hči se je pojavil pogumni vitez na konju in premagal zmaja. Od tedaj se gora imenuje po konju pogumnega viteza Konjiška gora.

Preberi več...

Konjiški grad in v ozadju Slovenske Konjice na poti na Stolpnik.
Na razpotu za Žičko kartuzijo in Stolpnik na pobočjih Konjiške gore.
Na Stolpniku se nahaja visok razgledni stolp s katerega se lepo vidijo pobočja Pohorja in Rogle.
Pogled proti gradu Lindek in Stenci nad Vitanji z visokega Stolpnika.
×

Sveti Jakob nad Preddvorom

Starodavno zatočišče pod Hudičevim borštom

Sveti Jakob nad Preddvorom

je daleč naokoli vidna cerkvica prvič omenjena že leta 1415. Kasneje so je okoličani k njej zatekali ne samo po božje varstvo pred nadlogami, ki jih na Zemljo pošilja Nebo, temveč pred nadlogo, kjer je namestno molitve pomagal predvsem beg za varna zidovja težko dostopnih cerkvic in meč v roki. Turki so kraje pod cerkvijo pogosto obiskali, njihovi prebivalci pa so si najdli varno zatočišče visoko pod Hudičevim borštvom. Arheološka izkopavanja so potrdila, da so si tu zatočišče pred nasilnimi novimi ljudstvi iz vzhoda našli tudi prebivalci umirajočega Rimskega imperija. Danes je na Svetem Jakobu precej bolj mirno, kraj pa nas varuje predvsem pred hitrim tempom hrupnega vsakdana.

Preberi več...

Sveti Jakob nad Preddvorom je daleč naokoli vidna cerkvica.
Pogled iz Preddvora na Cjanovco s Hudičevim borštom ter levo na visoki Storžič.
Umetno jezero Črnava pri gradu Hrib. V njemu se lahko poleti okopamo.
Planinski dom Iskra se nahaja poleg cerkvice svetega Jakoba.
×

Jeterbenk

Legenda o roparskih vitezih, zmaju in zakladu

Jeterbenk

je dobil svoje ime po vitezih Hertenbergih, ki so nekoč veljali za eno najstarejših plemiških rodbin na Kranjskem. Ljudski spomin si jih je zapomnil kot krute roparske viteze, z njimi in samim hribom, kjer so domovali pa je povezanih več legend. Pisni viri govorijo o stolpu s slovenskim imenom Nebojse, ki so ga vitezi sicer nemškega rodu pozidali, a ga arheologi niso nikoli najdli. Pot nas vodi tudi mimo cerkve svete Marjete pod katero naj bi se skrival zmaj, ki ga je ugnal zviti kmet.

Preberi več...

Stara kmečka hiša pri cerkvi svete Marjete nad Žlebami.
Stara lepo ohranjena kašča pod cerkvijo svete Marjete nad Žlebami.
Gozdni škrat izrezljan v korito za vodo na poti na Jeterbenk.
Pogled na Šmarno goro z Jeterbenka.
×

Veliki naravni most

Izjemna naravna gradbena mojstrovina

Veliki naravni most v Rakovem Škocjanu

je preostanek nekdaj mogočne kraške jame, ki se ji je pred davnimi časi zrušil strop. Narava je tu najbolj všečna po daljšem deževju, ko voda privre na dan iz številnih, sicer suhih, kraških izvirov. Tedaj je odsev drevja v mirni reki Raki, ki lenobno teče pod mostom, neustavljivo lep in romantičen. Drugi park najraje obiščemo poleti. Uležemo se pod most in prisluhnemo Raku, ki kakšen meter ali dva pod nami tiho teče na svoji čudežni poti v podzemlje Tkalce jame.

Preberi več...

Veliki naravni most poleti v vsej svoji veličini.
Kraška ponikalnica, reka Rak lenobno teče zelena od drevja in vodnih alg.
Nekdo je postavil kipce iz kamenčkov na suhi strugi reke Rak pod Velikim naravnim mostom.
Pogled na Veliki naravni most na poti proti Tkalci jami.
Pred vhodom v Tkalco jamo.
Tkalca jama, kjer reka Rak hrupno ponikne v kraško podzemlje. Na dan ponovno priteče kot Unica na Planinskem polju.
Razgled na dolino reke Rak z Velikega naravnega mostu.
Razvaline cerkvice svetega Kocijana po katerm je Rakov Škocjan dobil ime.
×

Blegoš

Trije visoki predalpski bratje

Blegoš

, Porezen in Ratitovec so kot trije gologlavi bratje. So najvišji vrhovi predalpskega sveta, ki s svojimi plešami obljubljajo in tudi dajo razglede na vse strani neba. Na Blegošu se zdi, kot da med temi tremi gorami obstaja posebna vez. Ne tista iz časa Rupnikove linije, ko so vse tri vrhove posejali z bunkerji v upravičenem strahu pred italijanskim zavojevalcem, temveč tista starejša, ko je v deželi, ki se širi pod tremi gorami še bivala stara vera v posebno vez med človekom in pokrajino.

Preberi več...

Francoska družina na poti proti Koči na Blegošu.
Bunker vrh Blegoša je ostanek Rupnikove linije, oziroma Rapalske meje.
Krava leži v travi na soncu in prežvekuje.
Blegoš je izvrsten razglednik. Pogled proti Spodnjim Bohinjskim goram, kjer se lepo vidi Soriško planino, Črno prst, Rodico in ostale gore južnih Julijskih Alp.
×

Golica

Po narcise na kultno Golico

Golica

je ena izmed najbolj prepoznavnih slovenskih gora. Vsako pomlad se odene v širok plašč narcis in sili tudi tiste, ki sicer ne dajo kaj dosti na gore, da rinejo in sopihajo gor v klanec. Tej lepi gori so Avseniki zložili verjetno slovensko najbolj priljubljeno skladbo Na Golici. Nekateri pravijo, da je zaradi nje gora postala znana tudi daleč preko naših meja. Navdušeni planinci se s tem ne strinjamo. Brez Golice ta skladba ne bi nastala...

Preberi več...

Gola pobočja Golice spomladi prerastejo številne narcise, ki si jih nedeljski izletniki hodijo trumoma ogledovati.
Smerokaz na pobočjih Krvavke nam pove kam gre pešpot na Golico.
Pešpot tik pod vrhom Golice v Zahodnih Karavnakah.
Rožnati planinec gre s Kleka in Jeseniške planine na Golico.
×