Izviri Ljubljanice so vsaj tako razčlenjeni kot je tok Ljubljanice, reke ki se ponaša kar s sedmimi imeni. Nastali so na stiku kraškega sveta Menišije ter Ljubljanskega barja. Zaradi pogrezanja slednjega so se odprle številne jame iz katerih izvira Ljubljanica. Če bi kot človeška ribica zaplavali v enega od njenih izvirov bi prišli na dan šele na Planinskem polju. Zahvaljujoč ...
Za izlete v bližini
pritisni na ikone na zemljevidu
Družinski izlet: Izlet je primeren za otroke stare 3 do 4 leta. Nad Močilnikom se z otroki ne približujemo prepadnemu robu, saj ni zavarovan, zaradi gostega rastja pa je tudi slabo viden. Ob visokih vodah je za večino izvirov značilen močan tok vode, zato pazimo, da otroci med ogledom izvirov ne padejo vanjo. Izlet je sicer izredno slikovit ter razgiban. Zlasti nas preseneti lepota izvira Veliko okence, ki pa žal ni stalen. Ta izvir je ob visokih vodah že sam po sebi vreden ogleda. Zlasti na začetku poti, nad Močilnikom, gremo tudi mimo nekaj razglednih točk, kjer se odpre razgled na Vrhniko, Ljubljansko barje ter vrhove Polhograjskega hribovja v ozadju katerih se ob jasnih dneh dvigajo Kamniške Alpe in Karavanke.
Zahtevnost: Lahka večinoma neoznačena pot.
Oprema: Običajna pohodniška, lahko tudi lažja športna, obutev.
Višina - najvišja točka na poti : 376 m
Izhodišče: 300 m
Približna prehojena višinska razlika: 155 m
Izhodišče: Peljemo se po avtocesti Ljubljana-Koper. Zapustimo jo na izvozu za Vrhniko. Za cestninsko postajo zavijemo levo in z vožnjo nadaljujemo skozi mesto. Ko se pričnemo vzpenjati po Vrhniškem klancu že izven Vrhnike, smo pozorni na tablo ob cesti, ki nas usmeri levo proti Močilniku. Od tu po nekaj minutah prečkamo Malo Ljubljanico in takoj za mostom parkiramo na urejenem parkirišču ob gostišču.
Časi: Krožna pot po rdeči gps sledi 1 ura 20 minut. S postanki ob izvirih se lahko pot podaljša tudi v večurni izlet.
Sezona: Vsi letni časi.
Vzpon: Sprehodimo se okoli izvira Veliki Močilnik. Ko se že vračamo proti izhodišču pridemo do razpotja, kjer naravnost pridemo do mostu, ki smo ga prečkali z avtom. Na tem razpotju zavijemo levo. Široka pešpot nas v dveh minutah pripelje do razpotja, kjer gremo levo nazaj do velikega NOB obeležja. Tu se odpre razgled na Vrhniko in Ljubljansko barje. Nato se vrnemo do razpotja in gremo naravnost. Poti se držimo naravnost vse do razgledišča s klopco. Nato se vrnemo in po nekaj korakih zavijemo desno na pešpot, ki nas vodi v gozd. Na prvem razpotju pešpoti se držimo naravnost. Pot nas vodi mimo posameznih suhih zidov in globokih vrtač. Hitro pridemo do naslednjega razpotja, kjer zavijemo levo. V nekaj korakih pridemo na manjšo jaso, ki se nahaja tik ob prepadnem robu visoko nad izvirom Veliki Močilnik. Previdno si ogledamo tok reke, nato pa se vrnemo do razpotja in gremo tokrat naravnost, ali pa se držimo stezice levo, ki nas vodi tik ob prepadnem robu nad Velikim Močilnikom. Stezica nas hitro pripelje na našo prvotno pot, kjer nadaljujemo levo. Že po nekaj korakih pridemo do razpotja, kjer se držimo levo ter kmalu zatem do naslednjega razpotja, kjer se tokrat držimo desno. Pešpot nas v nekaj minutah pripelje do nekoliko večjega razpotja kolovozov. Če tu nadaljujemo levo, se bomo na izhodišče vrnili po bližnjici - roza gps sled. Pretežno zložna pot nas v nekaj minutah pripelje do široke gozdne makadamske ceste. S hojo nadaljujemo levo. Po cesti se spustimo do naselja Mirke. Če pa gremo na razpotju kolovozov naravnost - rdeča gps sled - hitro pridemo do naslednjega razpotja, kjer zavijemo levo. Tudi ta pešpot nas kmalu pripelje do široke gozdne makadamske ceste, kjer prav tako s hojo nadaljujemo levo navzdol. Nižje se od naše ceste navzdol odcepi široka pešpot, kolovoz, ki nas vodi mimo zelo lepe Meletove doline, velike gozdne jase. Še naprej se držimo naše poti, ki nas nato vodi mimo naslednje jase imenovane Jernejev dolc ter pripelje do naslednje široke gozdne makadamske ceste. Levo pridemo v Mirke (roza gps sled), a nadaljujemo desno. Po cesti se spustimo nekaj metrov, ko desno opazimo pot do Jernejevega dolca, medtem ko levo vodi pešpot proti izviru Velike Ljubljanice Veliko okence. Spustimo se od izvira, se po ogledu vrnemo do ceste in s hojo nadaljujemo naprej. Naša cesta se kmalu priključi drugi makadamski cesti, ki se je držimo dobrih 10 metrov ter nato stopimo na pešpot, ki se od naše ceste odcepi levo navzdol - 30 metrov naprej je desno markirana pešpot za Ljubljanski vrh modra gps sled). Spustimo se do Velike Ljubljanice in brvi preko nje. Tu nadaljujemo desno po široki pešpoti. Vodi nas mimo informacijskih tabel ter v nadaljevanju mimo plezališča Retovje ter izvira Pod skalo. Hitro za tem pridemo do prve kmetije v Verdu pod katero si lahko ogledamo naslednji izvir Pod orehom.
Povratek: Po isti poti se vrnemo do brvi, prečkamo reko ter s hojo nadaljujemo desno. Držimo se široke pešpoti, ki nas pripelje do asfaltirane ceste, ki vodi skozi naselje Mirke. S hojo nadaljujemo po tej cesti, držimo pa se je vse do križišča v še ohranjenem vaškem jedru, ki deloma počasi propada (marec, 2021). Na križišču zavijemo desno. Cesta nas vodi mimo zelo lepo urejenega gosposkega kmečkega posestva za katerim pridemo do naslednjega križišča na koncu Mirk. Tu nas prometni smerokaz usmeri levo proti Močilniku. Ceste, ki za velikim toplarjem preide v makadamsko cesto se držimo vse do izhodišča, ki je sedaj oddaljeno le še nekaj minut hoje.
