Županova jama je zagotovo najbolj znana kraška jama na Dolenjskem. Svoje ime je dobila po županu Josipu Permetu, ki jo je odkril leta 1926. Še isto leto je bila izmerjena in raziskana. Jama je nastala v apnencih spodnje jure, sestavlja pa jo več dvoran z mogočnimi kapniki, ki so med sabo povezane z rovi. Približno 100 metrov od brezna skozi katerega se je v jamo spustil njen odkritelj se nahaja jama Ledenica, ki jo je v Slavi vojvodine Kranjske kot lepotico dolenjskega kraškega sveta opisal že Janez Vajkard Valvasor. V času turških vpadov je služila kot zavetje zlasti tistim domačinom, ki se niso utegnili skriti ali ni bilo prostora zanje v protiturškem taboru Cerovo. Slednja je dolgo časa služila tudi kot naraven hladilnik za spravilo živil. Kasneje so za potrebe turističnih ogledov jame vhod vanjo uredili ravno skozi Ledenico. Le-ta je z umetnim rovom povezana z naslednjo Srebrno dvorano. Sledi Permetova dvorana, kjer je v 11 metrov visokem stropu viden prvotni vhod v jamo. Iz nje se spustimo v največjo Veliko dvorano, kjer se nahajajo veliki stalagmiti. Sledi pot skozi ozek rov do Blatne dvorane, ki je dobila ime po debeli plasti ilovice, ki prekriva njena tla in stene. Tudi v tej dvorani je nekaj mogočnih kapnikov kot npr. stalagmit z imenom Krstni kamen katerega obseg meri kar 8.5 metra. Do leta 1937 je veljalo prepričanje, da se jama tu konča. Nato pa so pod manjšim jezercem s ponvicami odkrili naraven rov do naslednje Matjaževe dvorane. Dvorana se nadaljuje v krajši rov, ki se nato razširi v dvorano z imenom Zadnja dvorana. Ta dvorana se zaključi z globokim breznom, ki je bilo neraziskano do leta 1994. Leta 2008 so jamarji našli še eno dvorano, ki se imenuje po svojem odkritelju Igorjeva dvorana. Izlet do Županove jame lahko združimo z njenim ogledom, ali pa si njen ogled prihranimo za deževne dni, ko se z otroki ne moremo potepati po naravi. V slednjem primeru se na poti proti izhodišču zagotovo ustavimo tudi pri znamenitem protituršem taboru Cerovo mimo katerega nas vodi pot. Županova jama se nahaja v regiji Dolenjska, v podregiji Novomeško-Krška in še ožje v podregiji Dolenjsko podolje.
Družinski izlet: Izlet je primeren za otroke stare 3 do 4 leta, vendar ga bodo velik del zmogli prehoditi tudi otroci stari 2 do 3 leta. Slednjim zlasti med krajšimi vzponi skozi gozd po potrebi pomagamo pri hoji. Če nam je opisana krožna pot predolga si jo lahko precej skrajšamo z vzponom po poti povratka. S pomočjo učnih tabel poti Po sledeh vodomca lahko otrokom na slikovit način predstavimo življenje v gozdu in njegove prebivalce. Sprehodimo se do globokega vhoda v Županovo jamo ter otrokom pokažemo fosile na skali pred njem. Ogled izvrstne jame je mogoč je pod vodstvom. Nazaj grede si lahko ogledamo protiturški tabor Cerovo, ki velja za najbolje ohranjen protiturški tabor v Sloveniji. Tudi ogled njegove notranjosti si lahko ogledamo pod vodstvom.
Zahtevnost: Lahka označena pot.
Oprema: Običajna pohodniška obutev.
Višina : Županova jama: 468 m
Izhodišče (Cerovo): 406 m
Višinska razlika: 62 m
Izhodišče: Vozimo se po dolenjski avtocesti. Zapustimo jo na izvozu za Hotel - Gorsuplje in se držimo smeri za Grosuplje. Ko se pripeljemo v središče naselja se držimo smeri za Turjak. Pripeljemo se do krožnega križišča, kjer se ponovno držimo smeri za Turjak. Zapeljemo se skozi razpotegnjeno Ponovo vas, kjer smo v središču naselja pozorni na smerokaz, ki nas levo usmeri proti vasi Cerovo. Lokalna cesta se počasi vzpenja, mi pa se ves čas držimo leve smeri za Cerovo. Pred začetkom vasi se bomo pripeljali do urejenega, razglednega parkirišča, kjer parkiramo.
Časi: Izhodišče - Županova jama 30 minut, Županova jama - protiturški tabor Cerovo 15 minut, skupaj 45 minut. Krožen povratek 15 minut.
Sezona: Vsi letni časi.
Vzpon: S hojo pričnemo po cesti ob kateri smo parkirali. Po nekaj korakih pridemo do križišča, kjer asfaltirana cesta zavije levo navzdol v vas Cerovo, mi pa tu nadaljujemo naravnost po makadamski cesti. Že po nekaj nadaljnih korakih gremo mimo razpotja, kjer nas desno navzgor v gozd usmerja planinski smerokaz za Grosupeljsko pot (februar, 2020). Po tej poti se bomo vrnili na izhodišče, oziroma, po tej smeri si lahko precej skrajšamo pot do protiturškega tabora Cerovo, pa tudi do Županove jame. Tu ne zavijemo desno, temveč gremo naravnost po naši makadamski cesti. Sprva hodimo ob robu prostranega travnika v plitvi dolinici, kmalu pa pridemo v gozd. Ko položna pot v nadaljevanju zavije desno gremo mimo razpotja, kjer bi levo navzdol prišli do izvira Podlomščice, medtem ko mi nadaljujemo naravnost. Kmalu pridemo do razpotja treh gozdnih kolovozov, zavijemo pa na desnega na katerega nas usmeri smerokaz. Sedaj precej ožji gozdni kolovoz se zmerno vzpenja skozi gozd. Držimo se ga do prvega razpotja, kjer nas smerokaz usmeri desno na slabo viden kolovoz/pešpot. V nekaj minutah nas pripelje do asfaltirane ceste, kjer imamo levo le nekaj korakov do doma pred vhodom v Županovo jamo. Preko dvorišča pred domom se sprehodimo do njenega vhoda, kjer si lahko ogledamo nekaj manjših fosilov.
Povratek: Vrnemo se do makadamske ceste in nadaljujemo s hojo naravnost po njej. Če se odločimo za ogled protiturškega tabora Cerovo smo po približno desetih minutah hoje pozorni na planinske markacije, ki nas usmerijo desno na pešpot po kateri se v dobri minuti povzpnemo do vznožja tabora. Po ogledu se vračamo po kolovozu, ki vodi do tabora - pri leseni hiški desno navzdol. Vodi nas mimo zdravilne votline Antona Puščavnika, kjer nadaljujemo desno naprej po makadamski cesti. Po morda 50 metrih nas oznaka učne poti Po sledeh vodomca (februar, 2020) usmeri na pešpot po kateri v nekaj minutah pridemo do prvotne poti (smerokaz Grosupeljska pot) tik pred izhodiščem.
V primeru, da si tabora ne želimo ogledati se še naprej držimo naše makadamske ceste. Po približno 100 metrih hoje nas pripelje do prej omenjene oznake, ki nas usmeri na pešpot, ki nas v nekaj minutah pripelje do makadamske ceste tik pred izhodiščem.
