Bajdinški potok je znan predvsem po svojih slapovih, a je pot do slapov sorazmerno težavna, zato nas krožni izlet, namenjen družinam z mlajšimi otroki, vodi po spodnjem delu grape, kjer je pot lahka in sproščena. Tu vidimo le nekaj manjših lehnjakovih slapišč, ki so prav tako slikovita in vredna ogleda. Izlet je močno zaznamovan z rodbino grofov Turjaških. Na poti k potoku gremo sprva mimo manjšega vodnega zajetja, kjer je večkrat sedel Fran Saleški Finžgar in pisal povest Pod svobodnim soncem. Bil je namreč župnik v bližnjih Želimljah. Nato pridemo do manjšega, samotnega pokopališča sredi gozda z večjo pokopališko kapelo. Posvečena je Materi dobrega sveta. V njej je grobnica plemenitih Auerspergov, turjaških grofov. Njena velika posebnost je konzervirano in še vedno dobro ohranjeno srce Hanna, grofa Turjaškega. Hanno je bil prvorojenec, bodoči dedič obsežnih dolenjskih posesti ter številnih imenitnih dvorcev in gradov. V zibelko so mu bili položeni visokozveneči nazivi ter ugled in čast, ki so jo njegovi predniki na Turjaku takrat kopičili skoraj osemsto let. A mladi Hanno se je že pri sedemnajstih letih odločil za vojaško službo. Skoraj pet let je služboval na Madžarskem, kjer je napredoval v nadporočnika. Nato je na lastno pobudo izstopil iz vojske. Lahko bi se vrnil domov na Turjak, kjer bi se mirno pripravil na bodoči prevzem premoženja in časti, ki so ga čakale, a njegovo nemirno srce je bilo drugače. Pot ga je zanesla na italijanski polotok, kjer se je pridružil pretežno neitalijanski najemniški vojski, ki se je na strani Neapeljskega kralja borila proti silam Garibaldija. Med obrambo trdnjave Gaeta je bil 5. februarja 1861 usodno ranjen in je kmalu za tem umrl star dobrih 23 let. Njegov dober prijatelj in soborec švicarski poročnik Rieger je poskrbel, da je domov na Turjak prispelo njegovo srce, ki še danes počiva v kapelici, grobnici grofov Turjaških. Pot nas nato skozi gozd pripelje do Bajdinškega potoka ob katerem se sprehodimo do roba Želimljske doline. Med povratkom na izhodišče si lahko ogledamo tudi skromne razvaline prvotnega turjaškega gradu vrh tesnega grebena. Stari grad je bil zgrajen v 11. stoletju, a je bil zaradi bojev Turjačanov s sosednjimi plemiškimi rodbinami dvakrat porušen in dobrih sto let po svojem nastanku dokončno opuščen v prid današnji lokaciji. Pot nas vodi tudi mimo današnjega gradu Turjak, ki deloma obnovljen (februar, 2021) še vedno kaže svojo silno moč. Pokopališko kapelico Matere dobrega sveta smo obiskali z Leopoldom Severjem, med drugim tudi avtorjem knjige Tičnice iz naravoverja. Bajdinški potok se nahaja v regiji Dolenjska, v podregiji Novomeško-Krška in še ožje v podregiji Dolenjsko podolje.
Družinski izlet: Izlet je primeren za otroke stare 3 do 4 leta, ki bodo veliko del poti prehodili tudi mlajši otroci. Pot je tesno povezan z zgodovino rodbine Auersperg, grofov Turjaških, ene najznamenitejših in tudi najpomembnejših plemniških rodbin na Slovenskemm. Pri ogledu kapelice s srcem pogumnega in mladega turjaškega grofa, ki je padel v Italiji ter ogledom razvalin starega turjaškega gradu vrh strmega in nič kaj udobnega pomola lahko otrokom nazorno prikažemo življenje nekdanjih plemičev, ki je bilo manj romantično in zlasti v srednjem veku predvsem bolj nevarno kot si danes predstavljamo. Življenje grofov Turjaških je zaznamoval tudi dolgotrajen boj proti dednemu sovražniku Turku v katerem so še posebej izkazali, a številčni visoki člani rodbine v njem tudi izgubili življenje.
Zahtevnost: Lahka označena pot.
Oprema: Običajna pohodniška obutev.
Višina (najnižja točka na poti): 372 m
Izhodišče (najvišja točka na poti): 542 m
Prehojena višinska razlika: 222 m
Izhodišče: Po regionalni cesti Ljubljana - Kočevje se zapeljemo v Turjak. Parkiramo desno na velikem urejenem parkirišču ob regionalni cesti.
Časi: Celotna krožna pot z ogledom razvalin starega turjaškega gradu nam bo vzela približno 1 uro 30 minut zmerne hoje.
Sezona: Vsi letni časi.
Vzpon: S parkirišča gremo po lokalni cesti, ki se levo od kulturnega doma spusti proti vasi in gradu Turjak. Nižje v vasi smo pozorni na smerokaz za pokopališče in obledelo tablo za Bajdinške slapove (oktober, 2020), ki nas usmeri desno na ozko cesto, ki se sprva kratko vzpne. Po tej cesti se spustimo do pokopališča s kapelo Matere dobrega sveta. Tu gremo do konca parkirišča, kjer stopimo na široko pešpot po kateri se skozi gozd spustimo do Bajdinškega potoka. Prečkamo ga po manjši brvi in s hojo nadaljujemo levo navzdol po pešpoti, ki sledi potoku. Držimo se je vse do roba gozda, kjer pridemo do kratke makadamske ceste v Želimeljski dolini.
Povratek: Gremo naprej po makadamski cesti, ki nas po dobrih 100 metrih hoje pripelje do asfaltirane ceste. S hojo nadaljujemo levo po tej cesti. Te ceste se sedaj držimo vse do izhodišča. Vkolikor želimo, si lahko na poti k izhodišču ogledamo tudi skromne razvaline prvotnega turjaškega gradu. V tem primeru smo že pod vasjo Turjak, na levem ovinku, pozorni na tablo za Stari grad. Tu zavijemo desno in se držimo desne poti. Že po nekaj korakih, v ozkem jarku, zavijemo desno navzgor na stezo, ki nas v nekaj korakih pripelje do razvalin Starega gradu. Nato se vrnemo do ceste, kjer pa ne gremo levo naprej po cesti, temveč tu zavijemo desno na pešpot, ki nas vodi pod nekaj metrov visoko skalo. Po nekaj deset metrih hoje pri tabli naravnost Grofova pot, nazaj Stari grad, (oktober, 2020) zavijemo levo. V nekaj korakih pridemo do majhnega okroglega ribnika. Tu zavijemo desno in gremo mimo grajske pristave do gradu Turjak. Lahko se sprehodimo okoli gradu, ali pa zavijemo levo na asfaltirano cesto po kateri se spustimo na cesto po kateri smo prej vzpenjali. Držimo se je vse do izhodišča.
