Babna gora je manj znan vrh nad Sostrim na skrajnem zahodnem obrobju Posavskega hribovja. Njeno ime nas ne sme zavesti. Ne gre za goro temveč le za z gozdom poraščen in lepo zaobljen hrib. Zakaj si je ta vzpetina na vzhodnem ljubljanskem obrobju prislužila ime, ki ji ne pripada? Z nekaj ljubezni do starih časov lahko odgovor iščemo v simboličnem pomenu njenega imena. Po imenu vasi Zagradišče lahko sklepamo, da je bila nekoč pod Babno goro prazgodovinska naselbina. Njeno ime morda izvira iz teh pradavnih časov, ko je gora pomenila fizičen izraz simboličnega stika "Neba z Zemljo" do katerega pride le po daljšem in napornem "notranjem vzponu". Pri tem je bila bolj kot višina vzpetine pomembna kvaliteta prostora, ki je omogočala tak "nebeški kontakt". Triglav, sveta gora in narodni simbol na katerega se "moramo" povzpeti vsaj enkrat v življenju dokazuje, da je ta starodavna vera ali vsaj spomin nanjo v nas Slovencih še vedno živa. Po drugi strani je beseda baba nekoč označevala modro staro žensko, a se je njen pomen tekom časa izrodil v slabšalnico. Po zaklad na Babni gori torej ne gremo s krampom in lopato, temveč predvsem z dobro voljo in veliko notranje tišine. Razgledov, ki jih na vrhu ni, bomo deležni na poti nanjo pri vasi Zagradišče, lahko pa zavijemo tudi na cesto, ki s prevala Pečar vodi proti Žagarskemu vrhu. Dobrih 10 minut hoje višje se odpre izvrsten razgled na južni predel Savske ravni in hribovja, ki jo obkrožajo. Tik pod vrhom Babne gore gre več poti, Kostanjeva pot, sadna cesta Med Javorjem in Jančami, planinska pešpot, medtem ko preko njenega vrha vodi le neznačena stezica. Babna gora se nahaja v regiji Posavska in v podregiji Posavsko hribovje.
Družinski izlet: Izlet na Babno goro je primeren za otroke stare 3 do 4 leta. Vzpon je večinoma zložen. Nekaj korakov se strmeje vzpnemo, ko nad Sostrim zavijemo v gozd ter na vršnem pobočju Babne gore, a tudi tu strmina zelo hitro popusti. Krožen spust z Babne gore je sprva soraznemo strm, a je tudi ta del poti kratek. Na naštetih predelih poti otrokom po potrebi pomagamo pri hoji. Vrh hriba je gozdnat in zaobljen, zato bodo na njem otroci našli obilo varnega prostora za igro, predvsem s plezanjem na vegasta drevesa. Med krožnim povratkom utegnemo naleteti na gorske kolesarje pri spustu z Babne gore.
Zahtevnost: Lahka deloma označena pot. Na poti sledimo oznakam Kostanjeve pohodne poti, planinskim markacijam, deloma hodimo po sadni cesti med Javorom in Jančami, v Sostrem pa bomo med povratkom videli tudi markacijo Poti kurirjev in vezistov. Med krožnim povratkom sledimo neoznačeni stezici, starim gozdnim drčam in kolovozom, ki so deloma posprejani z oznakami goskih kolesarjev, ki brez dovoljenja lastnikov zemljišč delajo svoje "downhill" steze skozi gozd (november, 2020).
Oprema: Običajna pohodniška obutev.
Višina: 544 m
Izhodišče: 282 m
Višinska razlika na poti: 304 m
Izhodišče: Vozimo se po vzhodni ljubljanski obvoznici. Zapustimo jo na izvozu Lj - Bizovik, Lj - Sostro. Z vožnjo nadaljujemo proti Sostremu. Po slabem kilometru vožnje smo pozorni na križišče, kjer nas prometni smerokaz usmeri desno proti Podlipoglavu. Sedaj se držimo te ceste, ki nas po približno 1700 metrih vožnje pripelje do velike župnijske cerkve svetega Lenarta v Sostrem, kjer na ustreznem mestu parkiramo.
Časi: Sostro - Babna gora 1 ura 15 minut. Krožen povratek 1 ura.
Sezona: Vsi letni časi.
Vzpon: Do mesta kjer smo parkirali gremo naprej po pločniku proti Sadinji vasi do katere pridemo po dobrih 150 metrih hoje. Ko pridemo do table za Sadinjo vas nas smerokaz od Kostanjeve poti usmeri levo na ozko cesto. Po tej cesti se vzpnemo vse do zadnje hiše pred katero nas smerokaz Kostanjeve poti usmeri levo na pešpot. Mimo že omenjene zadnje hiše nas pripelje v gozd. Sledimo sorazmerno položni, široki in dobro nadelani poti, ki nas višje vodi mimo ograjenega sadovnjaka. Kmalu za tem se naša pešpot prelevi v makadamsko cesto. Pripelje nas do asfaltirane ceste po kateri gremo levo proti vasi Češnjica. Te ceste se sedaj držimo kar nekaj časa. Sprva nas vodi preko vasi Češnjica ter nato preko vasi Zagradišče. Zadnji del te vasi se nahaja na zaobljenem in zlasti proti Ljubljani razglednem slemenu. Cesta pri zadnji samotni domačiji na robu gozda zavije desno in se prelevi v makadam. Makadamska cesta nas kmalu pripelje do križišča makadamskih cest, kjer zavijemo levo, oziroma še vedno sledimo oznaki Kostanjeve pohodne poti. Po približno 250 metrih hoje pridemo do manjše barake levo ob naši cesti (november, 2020) tu zavijemo desno na sprva široko pešpot. To razpotje je neoznačeno zato ga zlahka spregledamo, a bomo hitro naleteli na planinske markacije. Pot se pretežno zmerno strmo vzpenja po gozdarskem kolovozu/vlaki. Ko postane pot višje bolj strma hitro pridemo na manjše sedlo tik nad asfaltirano cesto, ki vodi proti Javoru. Tu ne stopimo na cesto, temveč tik pred njo zavijemo levo na pešpot, ki se prvih nekaj korakov vzpne bolj strmo, potem pa se položi. Hitro pridemo do razpotja pešpoti, kjer se držimo levo. Po slabi minuti hoje pridemo na vrh Babne gore.
Povratek: Gremo naprej po ozki neoznačeni stezici, ki gre čez vrh hriba. Po nekaj korakih se razcepi - desno gre bolj strma in na pobočje bolj direktna pot, levo pa gre manj strma pot. Sledimo eni ali drugi stezici, ki se nižje tik nad makadamsko cesto po kateri smo hodili že med vzponom na Babno goro združita. Spustimo se do makadamske ceste, gremo nekaj korakov levo in nato zavijemo desno na neoznačeno stezo, ki nas vodi po drči, oziroma gozdarski vlaki (ta del poti je neoznačen in ga zlahka spregledamo). Nižje se pot položi in nas pripelje do asfaltirane ceste, ki jo prečno prečkamo. Na drugi strani ceste stopimo na položen kolovoz, ki se po dobri minuti hoje razcepi. Držimo se leve smeri. Hitro pridemo do naslednjega razpotja, kjer se ponovno držimo levo. Nekaj časa hodimo vrh položnega gozdnatega grebena, nato pa pot zavije desno navzdol čez poseko električnega daljnovoda. Za poseko se ponovno spuščamo skozi gozd. Na neoznačenih razpotjih se držimo levo. Ko pridemo do razpotja več stez gremo levo nekoliko nazaj. Sprva gremo po ožji drči čez ravnico, zatem pa po gozdarskem kolovozu pridemo do roba travnika. Gremo naravnost navzdol po travniku, kjer pridemo do makadamske ceste. Tu zavijemo levo, makadam pa nas pripelje do asfaltirane ceste na robu naselja. Tu gremo sedaj desno po cesti. Ko nižje pridemo do križišča zavijemo levo ter kmalu zatem na križišču ponovno levo. Ta cesta nas po nekaj sto metrih hoje pripelje do izhodišča.
