Kobilji curek se nahaja v zavitem končnem delu stranske grape krajšega pritoka potoka Robarice. Ponaša se z nazivom najvišji dolenjski slap. Ta nas je premamil in nam dal idejo za nedeljski izlet, ki je potekal mirno, dokler nas ni ravno ob vznožju slapa dohitela ljubiteljica narave, morda naravoverka.... Nepremično in roteče je zrla v slap, glasno molila in ko so jo končno zalile solze niti bučenje vode ni moglo preglasiti njenega joka. Med našim nelagodjem pomagati, se umakniti, ignorirati, ohladiti je končno zazvonil mobilni telefon in gospodična je po krajšem pogovoru smejoče in obrisanih solz hitro zapustila prizorišče.
Nepričakovana dogodivščina je nam zunanjim opazovalcem delovala bizarno, a nam je hkrati dala misliti o imenu slapa Kobilji curek. Izvor imena ni jasen. Na več mestih lahko preberemo domnevo, da mu ga je dal gozdarski furman, ki je med počitkom opazoval svojo kobilo med malo potrebo. Ali sta bila furman in njegova kobila res nekaj posebnega, oziroma pomembnega, da je izvrstna naravna znamenitost, ki se kiti z naslovom "najvišji na celi Dolenjski..." dobila ime, ki ji nikakor ne more biti v čast, ali pa gre za prehitro in preveč dobesedno sklepanje. Morda ima ime izvor v davnih časih v katerih se je rojeval mitološki svet naših prednikov. Konj in z njem kobila je starodaven simbol in arhetip neločljivo povezan s človekom in njegovimi najglobjimi hrepenenji, ki kot neuravnovešeno vreme skačejo iz skrajnega obupa v hrupno veselje in smeh. Le kateri zmagoviti vojskovodja se ne da upodobiti na vzpenjajočem se konju? In le kdo še ni slišal za štiri jezdece Apokalipse? Štiri konjske glave so upodobljene tudi na znameniti prazgodovinski svastiki z Magdalenske gore pri Grosupljem. Po drugi strani še do nedavnega živi posoški staroverci (pa tudi naša gospodična z mobilnim telefonom) pričajo, da so naši predniki iskali svetišča v naravi. Za ta svetišča so bile značilne geološke posebnosti, kot so spodmoli, brezna, štrleče megalitske skale, pa tudi izviri, reke, gore... V tem smislu je Kobilji curek nadvse primerno naravno svetišče katerega ime verjetno označuje predvsem značaj naravnih moči, ki pri njem prevladujejo.
Pot nas vodi tudi mimo Rimskega zidu imenovanega Claustra Alpium Iuliarum. Nasip nekdanjega obzidja je zelo lepo viden, njegov manjši del, tam kjer se križa z našo makadamsko cesto, pa je rekonstruiran. Tu se nahaja tudi izvrsten 3D prikaz zidu (oktober, 2020), kot je nekoč potekal po okoliški pokrajini in učna tabla z njegovim opisom. Za ljubitelje zgodovine so že ti ostanki sami po sebi vredni ogleda. Rimljani so Claustro Aplium Iuliarum gradili zato, da bi svoje cesarstvo obvarovali pred vzhodnimi ljudstvi, a so bili prezaposleni z izčrpavajočimi državljanskimi vojnami za oblast. Rimska zapora, največji spomenik Rimljanov na naših tleh, tako ni nikoli odigrala vloge za katero je bila zgrajena. Kobilji curek se nahaja v regiji Dolenjska, podregiji Ribniško-Kočevska in še ožje v podregiji Krimsko hribovje in Menišija.
Družinski izlet: Otroci stari 2 do 3 leta bodo lahko prehodili celoten izlet, a jim kljub vsemu po potrebi pomagamo pri hoji. Ves čas hodimo po gozdni makadamski cesti, le zadnjih 50 metrov izleta hodimo po pešpoti, ki se kratko povzpne do vznožja slapu. Tu najmlajšim pomagamo pri hoji, po potrebi tudi z nošenjem. Hodimo po geološki učni poti in mimo dobro ohranjenih ostankom Rimskega zidu. Ta je na mestu, kjer se z makadamsko cesto križa deloma rekonstruiran. Tu se nahaja tudi njegov 3D prikaz. S pomočjo učnih tabel lahko otrokom na slikovit način opišemo kamenine mimo katerih nas vodi pot in pomen ter zgodovino Rimskega zidu. Glavna zanimivost poti, slikovit slap Kobilji curek, bo otrokom všeč zaradi svoje višine in vode, ki prši okoli njega.
Zahtevnost: Sprehod.
Oprema: Lahka pohodniška obutev.
Izhodišče: 519 m
Višina: 605 m
Višinska razlika: 86 m
Izhodišče: Vozimo se po regionalni cesti Ljubljana - Kočevje. Ko pridemo do Rašice, kjer se sicer nahaja Trubarjeva domačija nas prometna tabla usmeri desno proti Robu. Ceste se držimo vse do omenjenega naselja - približno 5 kilometrov. Na križišču v naselju se nahaja prometni smerokaz za več bližnjih vasi. Tu zavijemo levo proti Mačkovcu. Ozka lokalna cesta nas po slabem kilometru vožnje pripelje do križišča z makadamsko cesto. Tu se ob cesti nahaja smerokaz za Kobilji curek in učna tabla Geološke poti v Kobilji curek. Parkiramo pri križišču na ustreznem mestu ob cesti.
Časi: 30 minut zmerne hoje. Ogled manjših izvirov ob cesti ter ostankov Rimskega zidu in tudi sama učna pot z opisi in kameninami lahko izlet podaljšajo tudi za eno uro ali več.
Sezona: Vsi letni časi.
Vzpon: Od mesta, kjer smo parkirali gremo naprej po gozdni makadamski cesti. Na desni strani ceste, v gozdu, smo pozorni na manjše, a kljub temu slikovite izvire. Približno 50 metrov za izviri cesta zavije desno, pred sabo pa opazimo učno tablo z naslovom Pešpot ob rimskih obrambnih zidovih ali claustra (oktober, 2020). Desno od table si lahko ogledamo nasip, oziroma ostanek rimskega zidu. Nato se vrnemo na cesto in gremo naprej. Čez približno 50 metrov pridemo do delno obnovljenega/rekonstruiranega rimskega zidu. Tu se nahaja tudi zelo zanimiv 3D prikaz poteka zidu v naravi, ko je še stal. Nato gremo naprej po cesti, ki se sedaj prične zlagoma vzpenjati. Vodi nas nad tesno sotesko potoka Robarica in ko se v nadaljevanju spustimo nazaj k potoku nas tabla ob cest usmeri levo čez potok na pešpot. Po dobrih 50 metrih in krajšem vzponu nas pešpot pripelje do slikovitega slapu Kobilji curek.
Sestop: Na izhodišče se vrnemo po isti poti.
