GPS pregled

Vrtača je 2181 metrov visoka gora in neposredna soseda Stola in Begunjščice. Iz nje se odpre razgled proti grebenu Zahodnih Karavank vse do Kepe. Lepo se vidi tudi greben Košute ter gore in hribi južno od nje. Lep razgled ima tudi na Savsko ravan, Kamniško-Savinjske Alpe, avstrijsko Koroško in Visoke in Nizke Ture.

Uršlja gora je stoji med Slovenj Gradcem, Šoštanjem, Črno in Mežico. Iz nje se odpre razgled na Peco, Olševo, lepo se vidijo gore Kamniško-Savinjskih Alp in hribi Strojne in Kozjaka. Razgled se odpre tudi proti Velenjskemu hribovju in zahodnemu robu Pohorja. Na vrhu je planinski dom in vpisna skrinjica.

Lahinja je napaja iz več kraških izvirov. Najbolj znana sta izvir na koncu zatrepne doline pod vasjo Belčji vrh in izvir Okno pri vasi Nerajec. GPS sled vodi vse do izvira pod Belčjim vrhom po lepo označeni poti. Povratek poteka po deloma krožni poti, ki je na zemljevidu ob izviru označena, v naravi pa ne obstaja več, oziroma je nismo najdli. Sledili smo komaj vidni stezici po travniku nad opazovalnim stolpom, vendar je kmalu izginila. Nato je bilo potrebne nekaj improvizacije po lahkem brezpotju. Šli smo čez pašnik mimo manjšega krašega izvira. Nato smo hitro prišli na prvotno pot. Tudi brez uporabe GPS sledi se je na temu brezpotju težko izgubiti. Na poti se lepo vidi Mirna gora in vzhodno hribovje Kočevskega roga.

Izvir Krupe je najbolj vodnat in morda tudi najlepši izvir v Beli krajini. Rečica izvira pod 30 metrov visoko skalo. Preko jezu in mimo žage teče proti Lahinji v katero se izliva blizu Gradca. Njeno podzemlje je življenjski prostor v Sloveniji edino tu živeče jamske školjke Kuščarejeve kongerije in človeške ribice.

Izvir Okno rečice Nerajčice predstavlja družinski postanek v naravi, saj se nahaja tik ob glavni cesti, ki skozi vas Mali Nerajec vodi proti Vinici. Je odlično dopolnilo potepanja po krajinskem parku Lahinja. Je obzidan in s kapelico Lurške Marije. Napaja se iz hribovja znamenite Poljanske gore in je prvi večji pritok reke Lahinje.

Povezava na izlet Izvir Okno.

Mitrej pri vasi Rožanec se nahaja v gozdu Judovje tik pod cerkvico svetega Jurija. Obisk poganskega svetišča je potrebno dopolniti z obiskom krščanskega svetišča, saj se danes zdi, kot da sta različni strani istega novčiča. Opisana pot je družinski izlet in nam na dveh mestih postreže z razgledom na Semiško goro in hribovje Gorjancev.

Povezava na izlet Mitrej pri Rožancu.

Opisana pot nas vodi po Pleterski pohodni poti. Krožna pot in tudi družinski izlet v naravi je zelo razgiban. Deležni smo kar dveh, sicer kratkih vzponov, na poti pa obhodimo posestvo kartuzije in hodimo med enimi lepših vinogradov pri nas. Iz poti se lepo vidijo gozdnata pobočja Gorjancev, Krška ravan, bližnje gorice in seveda posestvo kartuzijanov.

Povezava na izlet Pleterski hrib.

Opisana krožna pot je zelo razgibana in dokaj kratka, zato je primerna tudi kot družinski izlet. Iz portoroške strani za kampom Lucija se lahko vzpnemo tudi z vozičkom, vendar je pot za ta namen precej strma. Proti Piranskim solinam se deloma spuščamo preko stopnic. Vkolikor sprehajalca ti dve oviri ne motita, je pot primerna tudi za družine z otroki v vozičku.

Povezava na izlet Polotok Seča.

Pot do cerkve Svetega Nikolaja v Rovtarskem hribovju pričnemo po neoznačeni gozdni poti. Po krajšem vzponu in hoji skozi gozd se spustimo na makadamsko cesto, ki je označena in nas pripelje do vasi Praprotno Brdo in cerkve. Nazaj grede se vračamo po isti poti a le do točke, kjer smo prvotno prišli iz gozda na makadamsko cesto. Tu nadaljujemo naprej po makadamski cesti vse do vasi Smrečje. Tu zavijemo levo in se po glavni, asfaltirani cesti vrnemo na izhodišče, ki ni več daleč. Tako smo naredili lepo krožno pot, ki je primerna tudi kot družinski izlet za otroke stare od 3 do 4 leta. Ta zadnji del poti, ki ga sicer nismo prehodili in je narisan, je označen z dvema točkama.

Povezava na izlet Sveti Nikolaj.

Predlagani sprehod nas popelje od kostanjeviškega samostana do Kostanjeviške jame. Pot je primerna tudi kot družinski izlet z vozičkom za otroke, saj poteka po makadamski in lokalni asfaltni cesti. Na poti se lepo vidi hribovje Gorjancev, samostan iz zadnje strani ter okoliške vasi. Poleg jame je na koncu zatrepne doline kraški izvir potoka Studena, ki je še dodatni razlog za opisani izlet.

Povezava na izlet Kostanjeviška jama.

Sprehod od gradu Otočec do prav tako še živega gradu Struga ob reki Krki je v našem prostoru nekaj izjemnega, saj je večina gradov pri nas v ruševinah. Grad Struga je vreden ogleda in je škoda, ker se ga ne omenja hkrati z izrednim Otočcem. Pot je lahka, večinoma poteka po makadamski cesti in je primerna kot družinski izlet dostopen tudi z vozičkom za otroke.

Povezava na izlet Sprehod od gradu Otočec do gradu Struga.

Družinski izlet Učna pot na Strugi je naraven podaljšek opisanega sprehoda med gradom Otočec in Struga, zato je v opisu vsebovan tudi ta del. Pot nas vodi ob reki Krki od gradu Otočec do gradu Struga in nato preko golf igrišča Otočec. Igrišče in njegova okolica sta lepo negovana. Učna pot nas informira o posameznih naravnih značilnostih okolice. Morda največja naravna znamenitost je majhen potok, ki ponikne v podzemlje blizu grajskega gospodarskega poslopja.

Povezava na izlet Učna pot na Strugi.

GPS sled na Vrh Svetih treh kraljev nas deloma vodi po neoznačenih gozdnih kolovozih. Prvi del poti lahko opravite tudi po označeni poti, vendar se je iz izhodišča potrebno spustiti v vas Smrečje in tam zaviti desno na makadamsko cesto. Ta del poti je označen s tremi točkami. Na poti lahko obiščemo tudi cerkvico Svetega Nikolaja v vasi Praprotno Brdo. Ta odsek je kratek in prav tako označen s točkami na GPS sledi. Če želimo priti na vrh čim hitreje se odpravimo po poti, po kateri smo se sicer vrnili.

Povezava na izlet Vrh Svetih treh kraljev.

Opisana krožna pot nas na povratku vodi po neoznačeni in na posameznih mesti precej zapuščeni gozdni cesti, ki se občasno prelevi v gozdno pot. Orientacija zgolj po opisu je težja, zato priporočamo uporabo gps sledi. Pot je primerna tudi kot družinski izlet za otroke, še posebej če se zapeljemo do Železnih vrat. V temu primeru krožni povratek ni mogoč. Vkolikor želimo opraviti celotno turo je krožni povratek za otroke manj priporočljiv.

Povezava na izlet Trstelj.

Soline nas navdušujejo s svojo lepoto, ki je seveda pri nas v takem obsegu ne moremo najti nikjer drugje. Na koncu poti imamo na voljo razgledno točko, od koder lažje zajamemo njihovo velikost. Od tu so Koprska brda najlepše vidna. Na jugu jih obdaja hriboviti rt Savudrija in reka Dragonja.

Povezava na izlet Sečoveljske soline iz Seče.

Pot nas vodi ob reki Dragonji, kjer je pogled na soline najlepši in ob vznožju hribovitega Savudrijskega rta in je zato primerna tudi kot družinski izlet z vozičkom za otroke. Na temu koncu so soline sicer precej zapuščene, vendar navdušijo s številnimi fotogeničnimi razvalinami solinarskih hišic, ki so posejane širom naokoli.

Povezava na izlet Sečoveljske soline ob Dragonji.

Vas Tinjan je na vrhu istoimenskega hriba. Očitno je poseljen že od nekdaj, saj je bil s svojo odlično lego vedno želja vojaških strategov ali prebivalcev, ki so se želeli ubraniti pred njimi. Hrib nas nagradi z lepimi razgledi na Trst in Osapsko dolino, ki se tu vidi najlepše. Enako velja za Kraški rob.

Povezava na izlet Tinjan.

Kraško in sifonsko Divje jezero je kljub svojemu imenu povsem na dosegu rok. Leži v kamnitem kotlu pod prepadnimi sto meterskimi stenami. Pot je opremljena z informativnimi tablami, ki nas podučijo, da se dejansko nahajamo ob enem od naših naravnih biserov. GPS sled je narisana.

Povezava na izlet Divje jezero.

Šentviška gora na kateri stoji cerkvica Svetega Vida nad Čatežem je očitno že od nekdaj prizorišče čaščenja recimo, da naravnih sil. Danes nas cerkev razveseljuje z izrednim razgledom na Krško ravan, Brežice in v ozadju Senovsko in Bizeljsko gričevje ter hribovito Orlico. Opisana krožna pot do cerkve je primerna tudi kot družinski izlet za otroke in nas vodi mimo posameznih vrelcev zdravilnih energij.

Povezava na izlet Sveti Vid.

Naše najbolj znano protokolarno posestvo Brdo pri Kranju nam ponuja odličen družinski izlet, ki ga lahko opravimo tudi z vozičkom za otroke. Skoraj 10 kilometrov dolga krožna pot nas vodi povsem ob ograji posestva. Na poti bomo srečali številne tekače, sprehajalce in družine z otroki na kolesu. Navdušil nas bo pogled na mogočni Storžič, Cjanovco, Hudičev boršt, Kriško goro in ostale sosednje vrhove in hribe severnih Karavank.

Povezava na izlet Brdo pri Kranju.

Lavrovec je kot nalašč za miren družinski izlet v naravi. Vrh je povsem neizrazit, širok in travnat. Nudi nam razglede na Ljubljansko barje in v ozadju Krimsko hribovje in seveda na sosednje vrhove Rovtarskega in Polhograjskega hribovja. Na vrhu je postavljen merilec sončnega obsevanja in visoka lesena skulptura. Krožna pot, ki nas vodi preko njega je razgibana in nikoli prestrma.

Povezava na izlet Lavrovec.

Opisana krožna pot sledi poti Speča lepotica, ki pa je zanemarjena in večinoma brez oznak. Nekje od polovice poti, ko se iz Gorenje gore spustimo do reke Mirne oznake izginejo. Od tu naprej je smisleno, da zaradi lažje orientacije uporabimo GPS sled. Pot sicer poteka po trim stezi, asfaltirani, makadamski cesti ali kolovozu.

Povezava na izlet Gorenja gora.

Izjemen grad Pišece stoji na skalni kopi sredi gozdnatih pobočij Orlice. Krožno pot pričnemo v zgodovinsko še precej ohranjenem istoimenskem naselju. Na poti se nam odprejo razgledi na Bizeljsko in Senovsko gričevje z nepogrešljivimi vinogradi. Znamenita sta tudi dva nekdaj grajska ribnika, mimo katerih gremo. Grad Pišece nas navduši tako s svojim videzom kot samotno, izpostavjeno lego sredi gozdov.

Povezava na izlet Grad Pišece.

Opisana krožna pot je naraven podaljšek poti do gradu Pišece in sledi gozdni poti Pišece, ki je precej zanemarjena. Na zadnji polovici poti se že tako obledele markacije izgubijo in je zato orientacija zgolj po opisu težja, čeprav hodimo po gozdnih cestah ali kolovozih, zato priporočamo uporabo GPS sledi (avgust, 2014). Ko pridemo ven iz gozda se nam na poti odpirajo lepi razgledi na vasi in vinograde Bizeljskega gričevja in na sosednjo Hrvaško.

Povezava na izlet Gozdna pot Pišece.

Štruca je nižja in manj izrazita neposredna soseda Skute. Njen vrh je položen, dolg in širok. Gora je zelo razgledna, kljub temu, da del razgledov zastira višja Skuta. Lepo se vidijo Dolgi hrbet, Grintovec, Kalški greben in Posavsko hribovje, koroški hribi in proti jugu Krimsko hribovje.

Povezava na izlet Štruca.

Skuta je tretja najvišja gora v Kamniško-Savinjskih Alpa. Vzpon na goro je po njenem vzhodnem delu zelo zahteven, dokaj prepaden in proti vrhu krušljiv, medtem ko je sestop ali vzpon po njenem zahodnem delu mimo Štruce precej lažji vendar kljub temu zahteven. Njene neposredne sosede so Štruca in Rinke. Daleč nista niti Grintovec in Turska gora. Razgled iz gore je na vse glavne Kamniško-Savinjske vrhove, Karavanke.

Povezava na izlet Skuta.

Na Grmado na Planinski gori lahko naredimo krožno pot. Točke od 1 do 3 označujejo del markirane poti, ki ni prehojena ampak narisana po zemljevidu. Zaradi žledoloma pozimi 2014 je ta del poti začasno neprehoden (marec, 2014). GPS sled označuje tri izlete, na Grmado na Planinski gori, do znamenite cerkve Svete Marije na Planinski gori in sprehod čez naselje Planina in po njegovi okoli, ki je še posebej primeren tudi za manjše otroke. Profil poti je zaradi narisane neprehojene poti nepravilen.

Povezava na izlet Grmada na Planinski gori.

Do znamenite cerkve Svete Marije na Planinski gori lahko pridemo po krožni poti. Točke od 1 do 3 označujejo del markirane poti, ki ni prehojena ampak narisana po zemljevidu. Zaradi žledoloma pozimi 2014 je ta del poti začasno neprehoden (marec, 2014). GPS sled označuje dva izleta do znamenite cerkve Svete Marije na Planinski gori in sprehod čez naselje Planina in po njegovi okoli, ki je še posebej primeren tudi za manjše otroke. Profil poti je zaradi narisane neprehojene poti nepravilen.

Povezava na izlet Sveta Marija na Planinski gori.

Opisana krožna pot je družinski izlet skozi naselje Planina in po njeni bližnji okolici. Na poti se odpre razgled na Planinsko polje, naselje Planina in njeno okolico. Vidijo se tudi vrhovi hribov Menišije. Velik del poti hodimo po pobočjih Planinske gore. Na poti se vidi tudi izjemen Ravbarjev turn, del srednjeveškega Malega gradu pri Planini.

Povezava na izlet Planina.

Hribec je nižji grič nad Puštalom. Na njemu je cerkev Svetega Križa, ki so jo na začetku 18. stoletja postavili puštalski gospodje. Od nje se odpre razgled na Puštal in Škofjo Loko z gradom. Lepo se vidi Lubnik z okoliškimi hribi in za njim Ratitovec. Lep razgled nam nudi tudi na Savsko ravan s karavanškimi vrhovi v ozadju.

Povezava na izlet Hribec v Puštalu.

Brana je najvzhodnejša gora Grintovcev. Njen vrh je travnat in prostran in se spušča v Kotliški graben in škrbino Količi, kjer se spoji s Tursko goro. Severno-vzhodno meji na Kamniško sedlo zaradi katerega je iz Ljubljanske kotline nezgrešljiva. Njena z melišči posuta pobočja prehajajo v Logarsko dolino. Iz nje se vidi večina glavnih Kamniško-Savinjskih vrhov.

GPS SLED: Na spodnjem delu poti je med vzponom sled deloma nepopolna zaradi začasne izgube gps signala.

Hodimo ob reki Iški, po brvi preko mokrotnega travnika do razgledišča, skozi poplavni gozd, na poti se lahko povzpnemo na lovsko opazovalnico in se tako dodobra seznanimo z delčkom izjemnega Ljubljanskega barja. Na poti se nam odpira lep razgled na Krim s svojih hribovjem, proti severu na Polhograjsko hribovje, proti vzhodu vidimo nizek rok Posavskega hribovja in proti zahodu Menišjo.

Opisana pot ob reki Iški je namenjena družinam z otroki do dveh let, saj se jo da prehoditi tudi z vozičkom za otroke. Deloma sledi učni poti Pot ob Iški in učni poti Iški morost. Lepo se jo da združiti s potjo Iški morost. Z njo si deli zadnji del poti, ki ga lahko prehodimo z vozičkom zgolj v suhem vremenu.

Žagerski mlin je starb več kot 250 let. Je eden redkih še ohranjenih mlinov te vrste pri nas. Izlet je mišljen kot postanek na poti do ali od daljših izletov, ali pa kot samostojen izlet, saj je mlin s svojo neposredno okolico vreden ogleda. Lahko se ga izkoristi kot izhodišče do bližnjega 20 minut oddaljenega Repovega slapa.

Povezava na izlet Žagerski mlin.

Gradiški grič je bil zaradi svoje strateške lege, kot veliko drugih podobnih vzpetin pri nas, poseljen že v halštatski dobi. Kasneje so na istem mestu Rimljani postavili poznoantično utrdbo, le ta pa se je v ljudskem spominu ohranila skozi legendo o gradu vrh hriba. Na te stare čase nas opozarja več kot 700 let stara cerkev Svete Marjete tik pod vrhom.

Povezava na izlet Gradiški grič.

Hrvatova jama je manjša kraška jama sredi gozdov Hrušice in blizu vnožja znanega Javornika in okoliškega hribovja. Opisana pot sledi učni poti Kraški gozd. Da se jo v celoti, razen kratkega dela po gozdni cesti do vhoda, v jamo opraviti tudi z vozičkom za otroke. Primerna je tudi za otroke stare do 2 let, saj je pot skozi gozd in čez travnike ravna.

Povezava na izlet Hrvatova jama.

Kombinacija obeh vrhov se kar sama ponuja kot samostojna pot, saj je razgledni Sveti Miklavž samo morda 10 minut stran od poti na Cicelj. Medtem, ko Svetega Miklavža priporočamo kot krajši (odvisno od izhodišča) samostojen izlet z lepimi razgledi, se po drugi strani na poti na Cicelj skoraj morate ustaviti tudi na Sv. Miklavžu.

Povezava na izlet Sveti Miklavž in Cicelj.

Ledena jama je upravičeno ena naših najbolj znanih ledenic. Lahko ji rečemo tudi podzemni ledenik, saj ocenjeno vsebuje kar okoli 20.000 m3 ledu. Je središče Gozdnega rezervata Stojna. V njeni okolici se ne seka drevja, saj se s tem ohranja mikroklimo, ki skrbi za led v jami. Ena izmed njenih posebnosti je, da ima vhod obrnjen proti jugu.

Nagelbihl je manj izrazit, z gozdom poraščen vrh. Je ena izmed točk na Kočevski planinski poti. Pot do njega nas vodi skozi globok gozd Stojne, kar je njena odlika. Deloma hodimo po makadamskih cestah, gozdnih kolovozih in peš poteh. Pot nas vodi tudi mimo Ledene jame.

Opisana pot zasleduje naravoslovno pot Jelenov studenec. Vodi nas preko Mestnega vrha, ki je poleg Fridrihštajna zagotovo najbolj obljuden in znan vrh na Kočevskem. Tik pod, sicer nerazglednim vrhom, se nahaja visoka ploščad iz katere se nam odpre razgled daleč čez gozdove Kočevskega Roga, Suhe krajine in Male gore. Lepo se vidi tudi greben Stojne proti severu in ob lepem vremenu daleč v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe.

Povezava na izlet Mestni vrh.

Odkrita je bila 1884 in kmalu za tem tudi odprta za javnost. Je eden od najstarejših še ohranjenih rovov reke Reke, ki nedaleč stran ponika v znamenite Škocjanske jame. Že sam vhod v jamo, ki je cilj tega izleta je vreden ogleda, ne glede ali gre za kratek postanek z avtomobilom ali opisano turo.

POZOR: Sled prikazuje nezavarovan prehod preko železniške proge, ki ne koristimo. Namesto tega gremo ob progi do mosta lokalne ceste in preko njega prečkamo progo. S tem je pot nekoliko podaljšana, vendar varna.

Povezava na izlet Divaška jama.

Koliševka Risnik, udorna dolina s strmimi stenami se nahaja neposredno ob Divači. Nastala je z udorom stropa velike podzemne jame. Pot okoli nje je lahek sprehod in nam nudi lep pogled na strme stene globoke jame.

Povezava na izlet Koliševka Risnik.

Dolina Grabnarice je prepuščena svojemu toku in zato polna življenja. Pot nas vodi preko številnih lesenih brvi, mimo nekdanjega mlina in zaraščenega ribnika poleg. Gremo mimo še živega Grofovega ribnika in skozi lepe gorenjske vasi. Proti koncu poti prečkamo široke in nekoliko dvignjene travnike in pašnike, kjer se odpre razgled na pobočja Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp.

Povezava na izlet Grabnarica.

Javorje je manjša vasica sredi Posavskega hribovja nedaleč stran od Begenšperka. Pot nas vodi od bivše osnovne šole na robu vasi do urejenega parka v strmi dolini pod vrhom Gradišče. Tu se lahko sprehodimo, opazujemo s kamni izdelane simbole ali se usedemo ob manjšem ribniku z izvirom na dnu poti.

Povezava na izlet Javorje.

Jama Pekel je dobila ime po nad vhodom vklenjenem naravnem obrisu človeka. Ljudska domišljija ga je proglasila za peklenščka. Njena posebnost je, da je edina v Sloveniji s 4 metre visoko stopnjo preko katere pada slap. Krožna in učna pot nas vodi po Ponikovskem krasu skozi gozd s številnimi učnimi tablami in preko majcenega kraškega polja s požiralnikom.

Povezava na izlet Jama Pekel.

Viševnik je zagotovo eden izmed bolj priljubljenih dvatisočakov pri nas. Je lahko dostopen, ne terja preveč hoje in nudi izvrstne razglede na Triglav, neposredne sosede Mali in Veliki Draški vrh ter Debelo peč. Ima enega najlepših razgledov na Pokljuko.

Povezava na izlet Viševnik in Mali Draški vrh.

Veliki Draški vrh se vzpenja direktno nad dolino Krmo. Na njegovi južni strani je Studorski preval in Ablanca, vzhodno sta Mali Draški vrh in Viševnik, zahodno pa Tosc. Gora nudi zelo lep razgled na Triglav, saj se vidijo poti iz Konjskega prevala na Kredarico in Planiko. Lepo se vidi tudi Rjavina, Kanjavec, Mišeljski konec in okoliške gore.

Povezava na izlet Veliki Draški vrh.

Obelunec je vrh poleg razgledne vzpetine nad vinogradi in vasjo Goče. Na njej so pred stoletji postavili cerkev Marije Snežne, ki je cilj tega izleta. Pot nas vodi skozi slikovito vasico Goče nad Vipavsko dolino in po makadamskih cestah nad njo. Primerna je zlasti za družinski izlet.

Povezava na izlet Obelunec.

Ribnik Vrbje je nastal na mestu nekdanjih kopov gramoza in odlagališča odpadkov. Danes je prebivališče številnih redkih in tudi ogroženih živalskih vrst. Zlasti ljubitelji ptic bodo tu prišli na svoj račun. Poseben čar mu daje Savinja, ki teče mimo na južni strani in hmeljišča na njegovi severni strani. Okoli ribnika lahko opazujemo ostanke poplavnega gozda.

Povezava na izlet Vrbje.

GPS sled prikazuje turo deloma tudi po lahkem brezpotju. Še pred kratkim pot na Veliko Zelenico in Veliki vrh ni bila markirana, medtem ko danes je. Pred tem je bila označena z možici in je potekala precej bolj proti robu nad Robanovim kotom, kar je razvidno na povezavi

Povezava na GPS sled Velika Zelenica, Veliki vrh, Dleskovec.

Danes je pot neoznačena zgolj do Moličke peči in kratek vzpon na Dleskovec. Uporabo GPS sledi priporočamo, predvsem zaradi neoznačene poti do Moličke peči, še posebej pod njenim vrhom in dveh razpotij na poti proti Dleskovcu. Zlahka jih zgrešimo. V jasnem vremenu se sicer ne bomo izgubili, lahko pa hitro zaidemo in si po nepotrebnem podaljšamo pot.

Povezava na izlet Velika Zelenica.

Povezava na izlet Veliki vrh.

Povezava na izlet Molička peč.

Povezava na izlet Dleskovec.

Triglav je slovenska najvišja gora in najvišji vrh Julijskih Alp. Je naš najpomembnejši narodni simbol. Po nekaterih virih izvor njegovega imena sega še v predkrščanski čas. Opisana krožna pot na goro poteka iz doline Krme mimo doma na Kredarici, medtem ko nas spust vodi mimo doma Planika.

Povezava na izlet Triglav - krožna pot.

Triglavski dom na Kredarici se nahaja tik pod vrhom Kredarice na grebenu med Rjavino in Triglavom. Prvi dom je bil zgrajen leta 1896. Kasneje je bil večkrat povečan. Odprt je celo leto. Nudi nam razglede na greben nad Krmo od Debele peči preko Draških vrhom do Tosca in Vernarja. Proti vzhodu se vidi vrh Kredarice in Rž.

Povezava na izlet Triglavski dom na Kredarici.

Dom Planika se nahaja na planoti Ledine pod južnim ostenjem Triglava. Prva koča je bila postavljena že leta 1871. Kasneje je bila večkrat prezidana in tudi preimenovana. Od koče se lepo vidi greben vrhov nad dolino Krmo od Debele peči vse do Tosca in Vernarja. Lepo se vidijo tudi zahodni Julijski vrhovi in južne Bohinjske gore.

Povezava na izlet Dom Planika.

Mali Triglav je tretja najvišja slovenska gora. Je neizrazit grebenski vrh na poti na Triglav in se zato zanj kot samostojno turo odloči le redkokdo. Od njegovega vrha pa do Triglava res ni več daleč. Kljub temu gora omogoča lepo krožno pot.

Povezava na izlet Mali Triglav.

Zasavska koča se nahaja na razgledni vzpetini tik nad prevalom Prehodavci. Preko njega vodi pot iz Trente v Dolino Triglavskih jezer. Koča je bila zgrajena leta 1954 na temeljih italijanske obmejne stražarnice. Od koče se odpre razgled na greben Špičja, Zelnarco, gore nad dolino Trento, zgornji del Doline triglavskih jezer in ostale vrhove.

Povezava na izlet Zasavska koča na Prehodavcih.

Koča na Doliču se nahaja na sedlu Dolič med Kanjavcem in Šmarjetno glavo. Prvotno kočo so postavili Italijani leta 1930. Večkrat prezidano je do sedaj že dvakrat porušil snežni plaz. Od koče se nam odpre razgled na pobočja Kanjavca in gore, ki se dvigajo nad Zadnjico in dolino Trento.

Povezava na izlet Koča na Doliču.

Planina Zgornja Krma se nahaja ob vznožju gore Kurice in nad istoimensko bolj znano dolino Krmo. Na njej se nahaja pastirski stan Prgarca. Iz doline se lepo vidi severno ostenje vrhov Malega in Velikega Draškega vrha ter Tosca. Iz doline Krme in preko planine Zgornje Krme vodi ena izmed sicer manj obljudenih poti na Triglav.

Povezava na izlet Planina Zgornja Krma.

Opisana pot je samo ena izmed številnih mogočih, ki jih lahko naredimo po in ob parku Tivoli. Pot si lahko ukrojimo povsem po lastnih željah tu opisano pa uporabimo zgolj kot izhodišče idej. Park Tivoli nas bo navdušil s svojo prostranostjo, urejenostjo, mirom in neposredno bližino središča Ljubljane.

Povezava na izlet Park Tivoli.

Vrh Staneta Kosca, oziroma Rašica je eden izmed najbolj priljubljenih vrhov v bližnji okolici Ljubljane. Tik pod sicer nerazglednim vrhom je planinski dom, na samem vrhu pa visok razgledni stolp. Iz njega se nam odprejo razgledi na vse strani neba. Še posebej izstopa zahodni del Kamniško-Savinjski Alp, Savska ravan in Pohograjsko in Škofjeloško hribovje.

Povezava na izlet Rašica.

Šance se imenujejo ostanki utrdbe katere naloga je bila varovanje Ljubljanskega gradu. Arhitekt Jože Plečnik je Šance preuredil v prijetno sprehajališče. Iz Šanc se nam odpre razgled na Ljubljansko barje, celotno območje Grajskega griča pa je danes lepo urejen labirint sprehajalnih poti in razgledov na spodaj ležečo Ljubljano.

Povezava na izlet Šance.

Sprehod do Mrzle doline bi lahko poimenovali tudi vodna pot. Velik del poti hodimo ob reki Ljubljanici. Sprehodimo se po umetnem otoku ob reki in ko pridemo na cilj se sprehodimo še okoli ribnika lokalnega ribiškega društva. Pot poteka ob vznožju Kašeljskega hribovja in Debni vrh, ki se nahaja direktno nad ribnikom od tu izgleda višji.

Povezava na izlet Mrzla dolina.

Debni vrh se nahaja na skrajnem zahodnem robu Posavskega hribovja. Na njemu je razgledni stolp, vendar se kljub temu odprejo lepši razgled kakšno minut hoje naprej po grebenu. Iz Debnega vrha se odpre pogled na Ljubljano, Kamniško-Savinjske Alpe, Krimsko hribovje, bližnje Posavske hribe, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje... 

Povezava na izlet Debni vrh.

Kratka opisana krožna pot do razvalin starega gradu Osterberg je pravo popotovanje v preteklost. Obiščemo skromne ostanke srednjeveškega gradu, katerega nastanek Valvasor umešča v leto 1015. Pod njim so odlično ohranjeni ostanki srednjeveškega kamnoloma, ki je ugasnil šele na začetku 20. stoletja. 

Povezava na izlet Grad Osterberg.

Sveti Lovrenc oziroma Polhograjska gora se nahaja ob Polhovem Gradcu in znameniti Polhograjski graščini z urejenim parkom. Na pobočjih gore je v prvi polovici 19. stoletja tedanji lastnik posestva grof Blagaj najdel do tedaj neznano rastlino, ki so jo poimenovali Blagajev volčin.

Povezava na izlet Sveti Lovrenc nad Polhovim Gradcem.

Opisana krožna pot nas vodi po Motniški turistični poti. Naprej se povzpnemo na Grajski hrib, kjer lahko danes zgolj slutimo veličino Motniškega gradu. Iz hriba se odpre razgled na Motnik, Motniško dolino in okoliške vrhove. Ogleda je vreden tudi pranger, muzej pritlikavega nosoroga, Vrbanovčev kozolec in Krevlov mlin na Beli.

Povezava na izlet Motnik.

Nekoč močno utrjeni grad Žovnek je bil prvotno prebivališče Celjskih grofov, tedaj znanih kot svobodni gospodje Žovneški. Grad je bil na slemenu, kjer je bil najbolj ranljiv, varovan kar s tremi obrambnimi jarki. Danes ruševine postopoma obnavljajo in ohranjajo pred nadaljnim propadom.

Povezava na izlet Grad Žovnek.

Krožna pot do izvira reke Krke nas vodi skozi vasi s še številnimi ohranjenimi kozolci, lesenimi podi in ostalo tradicionalno kmečko arhitekturo, ki nepogrešljivo dopolnjuje kulturno krajino tega območja. Največ naše pozornosti bo zagotovo pritegnil izredno fotogeničen izvir Poltarice in širok jez Krke v istoimenskem naselju. 

Povezava na izlet Izvir Krke.

Miklavž na Gorjancih je priljubljena izletniška točka na robu planotastega ravnika. Tik nad planinskim domom stoji na razglednem vrhu cerkev Svetega Miklavža. Nedaleč stran, na robu košenic, se v plitvi kotanji imenovani Izero nahaja več manjših jezerc. Navdušile nas bodo številne legende in pripovedke povezane z našim izletom.

Povezava na izlet Miklavž na Gorjancih.

Na najvišji točki arheološkega najdišča Rifnik, tam kjer je nekoč stala večja od dveh cerkva nas bo domišljija kar sama pograbila in popeljala v daljno preteklost tega območja. Če nas materialna sedanjost ne izpusti iz svojih rok se med vzponom sprehodimo skozi osupljive in mogočne razvaline srednjeveškega gradu Rifnik.

Povezava na izlet Rifnik.

Z avtom se lahko pripeljemo skoraj povsem do arheološkega najdišča Rifnik, oziroma do uradnega parkirišča ob informacijski koči. Pot do parkirišča prikazuje sled med točkami 1 in 3.

Štefanja gora je obiskana že od nekdaj. Na njenem vrhu se namreč nahaja cerkvica Svetega Štefana katere prednica je bila postavljena že v daljnem 12. stoletju. Razlogi za veliko obiskanost hriba nad Adergasom so danes verjetno drugačni kot nekoč ampak rezultat, dobro počutje, je isti.

Povezava na izlet Štefanja gora.

Cerkev svete Eme in istoimensko naselje se nahajata na vrhu razglednega griča iz katerega se odpre širok razgled na Zgornjesotelsko gričevje, Macelj, Voglajnsko gričevje in južneje, predvsem na poti na vrh Srednjesotelsko gričevje. Proti zahodu  se vidi tudi skrajni severnovzhodni rob Posavskega hribovja.

Povezava na izlet Sveta Ema.

Vetrnik je razgleden vrh na vzhodnem robu Bohorja nad dolino Bistrice v Kozjanskem parku. Znamenit je po številnih suhih travnikih na katerih uspeva kar 25 vrst redkih in ogroženih orhidej. Iz njega se odpre razgled proti Gorjancem, na Bizeljsko in Sotelsko gričevje in ob lepem vremenu daleč proti vrhovom Kamniško-Savinjskih Alp in Pohorju.

Povezava na izlet Vetrnik.

Na Vini gori se po besedah domačina iz bližnje kmetije nahaja izvir pozitivnih zemeljskih energij. Iz vrha, kjer je tudi klopca, se odpre razgled na Sotelsko gričevje in hrvaško Zagorje, lepo se vidi Donačka gora in Macelj.

Povezava na izlet Vina gora.

Razvaline gradu Kunšperk nas bodo navdušile s svojo mogočnostjo, za srednji vek tipično odmaknjeno in nedostopno lego in razgledi, ki se odprejo iz grajskega obzidja. Je eden najstarejših gradov pri nas, prvotno pozidan verjetno že v 11. stoletju.

Povezava na izlet Grad Kunšperk.

Na prostranem travnatem vrhu nas pričakata dve kapeli in velika osrednja cerkev. Svetišča dajo slutiti, da je to silno star kraj, kjer so častili božanstva že, ko so tod okoli lomastili Ajdi in je nesrečni Žličar pasel ovce na strmih pobočjih Vetrnika. Da je nekaj stare vere še ostalo potrdi prijazni domačin, ki nam z bajalico pokaže, kje pri zgornji kapeli Svete Ane tečejo pozitivne zemeljske energije....

Povezava na izlet Stare gore nad Podsredo.

Na pobočjih Škabrijela je bilo eno bolj krvavih bojišč Soške fronte. Na vrhu se nahaja razgleden stolp iz katerega se vidi spodnja soška dolina, furlanska nižina, zahodni rob Trnovskega gozda in Nova Gorica s Solkanom.

Povezava na izlet Škabrijel.

Kamnek je razgleden vrh nad Tržičem. Ima redko posebnost, ki ga dela resnično izjemnega. Osvojimo ga lahko kar iz starega mestnega središča. Iz njega se nam odpre razgled tudi na nekaj izmed bolj znanih karavanških vrhov kot so Storžič, košutin Veliki vrh in Begunjščica.

Povezava na izlet Kamnek in Veliki vrh nad Završnikom.

Opisan družinski izlet sledi prvi polovici Jurčičeve poti do cerkvice Svetega Duha nad smučiščem na Polževem in gozdni učni poti Po sledeh Višnjanskega polža. S hojo pričnemo v starem središču Višnje gore, ki nas preseneti s podobo, ki še vedno sledi črtam starega srednjeveškega in z obzidjem utrjenega mesteca.

Povezava na izlet Polževo.

Donačka gora je eden zadnjih vrhov Karavank. Njena strma in klinasta podoba je iz vzhodnih Posavskih hribov ali iz katerega izmed Sotelskih gričev nezgrešljiva. Nehote nas spominja na fantastično pokrajino holivudskih filmov katerih dogajanje je postavljeno v svet dinozavrov, King Konga in ostalih orjakov.

Povezava na izlet Donačka gora.

Opisana krožna pot nas vodi po Resslovem gaju preko Jurjevega hriba in njegovih pobočjih. Nahaja se nad največjim strnjenim oljčnim nasadom pri nas in je posvečen Josefu Resslu, češkemu izumitelju ladijskega vijaka. Med bivanjem v Trstu je svoje delo posvetil tudi obnovi gozdov na področju Krasa in Istre.

Povezava na izlet Jurjev hrib.

Sveti Lovrenc nad Bašljem ali pa pod Storžičem, kar nam je ljubše, je le ena izmed petih cerkvic, ki so v približno pet kilometrov dolgi zračni liniji posejane pod visokimi pobočji Strožiča in sosednjih vrhov. Razgled seže na Storžič in sosednje vrhove, Julijske Alpe ter Škofjeloško in Polhograjsko hribovje na drugi strani Savske ravni.

Povezava na izlet Sveti Lovrenc pod Storžičem.

Špičasti vrh nudi enega najbolj kontrastnih razgledov pri nas. Obdaja ga visoki gozd Nanosa, Hrušice in Trnovskega gozda. Če se sonce nenadoma skrije za oblake nepregledna preproga dreves potemni in Julijci na severu se nam zdijo tako prijazni in domači. Tudi na Jadransko morje zremo preko divjine Trnovskega gozda.

Povezava na izlet Špičasti vrh.

Za Peč se je prijelo ime Tromeja. Na njenem vrhu je namreč stičišče treh držav, Slovenije, Italije in Avstrije. Prav tako je na vrhu stičišče kar štirih jezikov, slovenskega, nemškega, italijanskega in furlanskega. Z vrha bomo proti jugu občudovali razgled na dolino Tamar s Poncami in večji del Julijcev.

Povezava na izlet Peč-Tromeja.

Mirna Gora je najvišji vrh hribovitega obrobja Bele krajine. Nahaja se na jugovzhodnem delu razgibane kraške planote Kočevskega Roga, ki s sosednjimi dinarskimi planotami tvori eno največjih gozdnih območij v Evropi. Ob njenem vznožju se nahajajo opuščene kočevarske vasi Planina, Kleč, Škrilj, Ponikve in Sredgora.

Povezava na izlet Mirna Gora.

Del poti na oba vrhova Slatnik je neoznačena, vendar dobro nadelana in z Slatnik se nahaja na travnati planoti posuti s številnimi zaobljenimi vrhovi nad Soriško planino. Izstopajo štirje, poleg Slatnika še Možic in bolj vzhodno Lajnar in Dravh. Na planoti bomo opazili vojašnico in številne bunkerje, ki si jih lahko previdno tudi ogledamo.

Povezava na izlet Slatnik.

Kamni grič se nahaja zahodno od Travne gore, ki je severni del pogorja Velika gora. Če smo ljubitelji globokih gozdov in medvedov je opisana pot prava za nas. Tik pod vrhom se nahaja planinska koča in žig. Pred mrazom in vetrov se lahko zatečemo v vetrolov koče, ki nam je na voljo tudi, ko je koča zaprta.

Povezava na izlet Kamni grič.

Bevkov vrh ni dobil ime po pisatelju iz Zakojce, temveč po njegovih lastnikih nedaleč stran. Je osamel in tu okoli najvišji vrh. Iz njega se sprehodimo do bližnje, 10 minut oddaljene kapelice, ki se nahaja sredi širokih pašnikov. Od tu se proti severu lepo vidita Kojca in Porezen ter seveda Južne Bohinjske gore preko katerih kuka Triglav.

Povezava na izlet Bevkov vrh.

Pot se večinoma udobno vzpenja. Bolj izpostavljeni predeli poti so varovani z jeklenico, posebna poslastica pa je približno 100 metrov dolg rov z oknom na sredini v katerem se bomo v poletni vročini prijetno ohladili. Na poti se odprejo razgledi na Šentansko dolino, Veliki vrh, Košutico, Storžič in ostale vrhove v bližini.

Povezava na izlet Planina Preval.