GPS pregled

GPS sled prikazuje pot na Veliki vrh in Veliko Zelenico, ko ta še ni bila markirana. Vidi se, da je pot na planoto med njima vodila precej bližje Veliki Zelenici in robu nad Robanovim kotom. Danes markirana pot vodi precej bližje Velikemu vrhu in nas pripelje na planoto v njenem nižjem delu. GPS sled po markirani poti je prikazana na povezavah:

Sveta Ana in Sveti Jožef sta dve od šestih podružničnih cerkva župnije Preserje. Sveta Ana je vredna obiska zaradi razgleda na Ljubljansko barje, ki je najlepši ravno pri njej. Sveti Jožef buri domišljijo zaradi pravljic in legend povezanih s samo cerkvijo in daljno preteklostjo, ko cerkev še ni stala.

Vojkova koča se nahaja na južnem obrobju planote Nanos v neposredni blilžini vrha Pleša. Iz južnega roba planote v neposredni bližini koče in velikega RTV oddajnika se nam odpre razgled na celotno jugo-zahodno Slovenijo. Vidi se Postonjska kotlina z vzhodnimi hribi Hrušice, Javorniki, Snežnik s svojim pogorjem, Slivnica, Vipavska dolina, Kras, Tržaški zaliv, Trnovski gozd, Golaki, Čaven, vidijo se tudi Rovtarski hribi in Polhograjsko hribovje.

Dom na Peci je odlično izhodišče za kar nekaj izletov. Nabolj priljubljena je zagotovo prostrana Peca s svojimi vrhovi. Blizu sta tudi Mala Peca in opuščeni rudniški rov s kipom spečega Kralja Matjaža ter orjaška smreka. Od doma se lepo vidi Oslovska gora, oziroma Sveti Križ nad Belimi vodami s cerkvijo in Smrekovec z okoliškimi hribi.

Votlina kralja Matjaža buri domišlijo s svojimi še ohranjenimi legendami. GPS sled označuje pot do Doma na Peci in nato krožno naprej do Male Pece in votline kralja Matjaža. Votlina kralja Matjaža je opuščeni rudniški rov. Nahaja se blizu Male Pece, Doma na Peci in orjaške smreke.

Kamniško sedlo nekoč imenovano tudi Jermanova vrata je 1903 metrov visok preval med Brano in Planjavo in je zagotovo eno izmed naših najlepših visokogorskih sedel. Marsikomu je izhodišče dvodnevnih poti na bližnje dvatisočake glavnega grebena Kamniških Alp. Večino povratkov na izhodišče s teh vrhov lahko opravimo krožno.

Turska gora spada v skupino Grintovcev. Satelitski signal je bil na posameznih odsekih sledi zelo slab, še posebej v Kotličih. Ta del sledi je narisan ročno. Uporaba GPS sledi bo prišla prav na točki, ko moramo iz označene poti zaviti na neoznačeno pot proti bivaku pod Skuto, saj ga zlahka spregledamo. Prav bo prišla tudi skozi Žmavcarje do kolovoza pred tovorno žičnico v dolini. Turska gora je pogosto predvsem prehodna gora. Preko nje gredo planinci iz Kamniškega sedla na Kokrško sedlo ali obratno. Kljub vsemu je lahko zelo dober samostojen cilj, če gremo na goro od Doma v Kamniški Bistrici preko Kamniškega sedla, na izhodišče pa se vrnemo preko Žmavcarjev.

Kokrsko sedlo je odlično izhodišče za Kalški greben, Skuto, Kočne, Rinke ter seveda Grintavec in Kalško goro. Znamenita je tudi pot od Kamniškega sedla do Kokrškega sedla preko Turske gore in Slemena ali obratno. Lepo se vidijo Storžič z okoliškimi hribi, Škofjeloško hribovje, Polhograjsko hribovje in v ozadju Julijske Alpe.
Satelitski signal je bil med vzponom na zahtevnem predelu, kjer se nahajajo lestve zelo slab.

Pot je zelo razgibana in terja kar nekaj kondicije, saj je hoje za 8 - 10 ur. Tura sicer ni zahtevna. Bolj strma je edino pri vršnem vzponu na Cjanovco. Vkolikor se vračamo po smeri vzpona se je pod Cjanovco potrebno paziti zdrsa, kjer je tam pot precej gruščnata.

Krožna pot na Koščake nas vodi večinoma skozi gozdu in preko gozdnih jasah. Povratek poteka po makadamski in asfaltni cesti, kjer se vmes odprejo najlepši razgledi na celotnem izletu. Še posebej lepo se vidita Snežnik in Slivnica z okoliškimi hribi. Na začetku poti se odpre razgled tudi na Julijske Alpe.

Mali plac nam kaže kako je Ljubljansko barje izgledalo več stoletij ali celo tisočletij nazaj. Nekoč jezero je zaradi naplavljanja usedlin in poglabljanja rečnih strug počasi izginilo. Namesto njega je nastalo šotno barje. Krožna učna pot, primerna zlasti za družine z mlajšimi otroki, nas vodi po gozdu okoli bajerja.

Močilnik je najbolj znan izvir Ljubljanice. Pot nas vodi po zatrepni dolini, kjer se nahajata Mali in Veliki Močilnik, izvira Male Ljuljanice. Vzhodni rob Menišije, ob vznožju katere se Močilnik nahaja, se vidi na poti do izhodišča izleta. V povezavi z Močilnikom je zanimiva legenda o Argonavtih in črtica Ivana Cankarja na tabli ob Velikem Močilniku.

Lačna nudi izredne razglede na dolino Rižane, črnokalski viadukt in proti Trstu. Proti vzhodu se vidijo najvišji vrhovi Čičarije in Podgorskega krasa. Proti zahodu se odpre razgled na Koprska brda in na jug čez Istro. Krožna pot je lahka in večinoma položna.

Opisana pot poteka deloma po neoznačeni poti, po gozdni cesti ali kolovozu, ki ju uporabljajo lastniki gozdov. Orientacija je lahka. Opisan vzpon je nekoliko bolj položen kot po markirani poti. Na poti gremo tudi čez vrh Jelenov rog od koder se lepo vidijo južni Posavski hribi okoli Zagorja.

Šmartinsko jezero je priljubljan cilj družin z majhnimi otroki. Krožna pot poteka po urejenem sprehajališču, ki je hkrati tudi učna pot. Na izleti lahko opazujemo okoliške vrhove Hudinjskega gričevja. Pot okoli jezera lahko pričnemo na več mestih, naš se prične pri čolnarni.

Pot na Suhi vrh, najvišji in zelo razgleden vrh planote Nanos je izredno razgibana in ena izmed najlepših pri nas. Z njega se vidijo hribi Hrušice, Javorniki, Pivško podolje, proti zahodu vrhovi Nanoške planote in v ozadju Trnovski gozd. GPS sled prikazuje celotno turo iz Razdrtega do Vojkove koče po zahtevni poti. Nato pot do Suhega vrh, kjer se da pod vrhom narediti kratko krožno pot. Povratek do Vojkove koče poteka po isti poti. Nato se na izhodišče lahko vrnemo po zahtevni poti ali mimo cerkve Svetega Hieronima po daljši in položnejši poti.

Krožna pot Sveta Marija nad Vitovljami ne poteka povsem po pohodniških oznakah. Na izhodišču, namesto desno pričnemo s hojo naravnost po asfaltni cesti. Kasneje se višje v vasi priključimo tudi uradno markirani Vitovski krožni poti. Od tu naprej hodimo tudi po učni poti s tablami, ki nas poučijo o življenju, pozitivnih energijah in naravi teh krajev.

Gora Oljka je osamelec, ki stoji ob reki Paki za zahodnem robu Ložniškega gričevja. Na poti nanjo se vidijo severni vrhovi Posavskega hribovja, Hudinjsko gričevje, Savinjska ravan, Čreta, Kamniško-Savinjske Alpe in deloma Vzhodne Karavanke. Sam vrh ni posebej razgleden. Nekdaj zelo priljubljena velika romarska cerkev je bila postavljena v 18. stoletju.

GPS sled na Grintovec je bila prehojena v dveh dneh. Prvi dan med vzponom na Grintovec in drugi dan na povratku iz Skute. Pot deloma poteka krožno vendar le do Kokrskega sedla. Nanj smo se povzpeli po zahtevni poti čez Taško in se vrnili krožno po stari poti. Po pobočju pod sedlom pot prav tako ni enaka. Med vzponom je bila zelo gosta megla in je vzpon potekal nekoliko bolj desno, vendar še vedno po označeni poti in brez kakršnih koli posebnosti ali nevarnosti, da bi se izgubili. Pred prihodom na izhodišče lahko pot nekoliko podaljšamo s hojo po makadamu, kar je razvidno tudi iz GPS sledi.

Mala Peca je neizrazit vrh nad Domom nad Peco. Je porecej poraščena, tako da se na njej odpre razgled zgolj na južna pobočja Pece. Ima razgledno ploščo. Čez njo vodi kratka krožna pot, ki se jo lahko podaljša do Votline Kralja Matjaža.

Sveta Ana nad Ribnico je cerkev pozidana v 16. stoletju. Pod njo je bilo v 15. stoletju kresišče kot del "ognjenega telefona", ki je potekal od Vinice v Beli krajini do Ljubljane in je obveščal o turških vpadih. Vrh je razgleden proti zahodu. Izlet se da lepo dopolniti z bližnjimi Stenami svete Ane.

Stene Svete Ane je poraščen, nerazgleden vrh z geodetsko točko. GPS sled vodi mimo cerkve Svete Ane nad Ribnico. Stene so priročen podaljšek poti do Svete Ane vkolikor nam je po prihodu do cerkve ostalo še dovolj časa, oziroma želje do nadaljne hoje.

Kuk ali tudi Ščukovec je neizrazit vrh na prostrani planoti vzhodnih Koprskih brd. Z njega se še zlasti lepo vidijo hribi Čičarije, Istra, Črni Kal in Tržaški zaliv. GPS sled nas vodi krožno iz Hrastovelj na Kuk in nazaj po grebenu do Lačne, kjer se proti izhodišču spustimo po strmi poti.

Jelenov rog je neizrazit vrh na robu grebena Čemšeniške planine. Je zanimiva dopolnitev poti do Doma na Čemšeniški planini, zato GPS sled vključuje tudi pot do omenjenega doma. Izlet je primeren tudi za družine z majhnimi otroki. Razgleden je proti jugu, kjer se vidijo posamezni vrhovi Posavskega hribovja.

Sveta Trojica nad Pivko je razgleden vrh z na novo pozidano cerkvijo. GPS sled prikazuje krožno pot, ki jo je možno narediti od križišča, ki označuje vojaško območje. Od tu do Sevskega gozda, drugega možnega izhodišča, hodimo po deloma razgledni makadamski cesti.

Vitovsko jezero je edino naravno jezero v Vipavski dolini. Pot lahko prehodimo od opisanega izhodišča, ali pa se zapeljemo do konca asfaltnega dela poti. Tako skrajšan izlet je primeren tudi za otroke starejše od dveh let. Jezero leži sredi gozda, na poti do njega lepo pa se lepo vidi rob Trnovskega gozda.

Peca, oziroma Kordeževa glava je najvišji vrh pogorja Peca. Kot kaže GPS sled nanjo vodi krožna pot. Po zahtevni smeri se povzpnemo in po lahki se spustimo. Sled ima tudi označeno pot do Male Pece in Votline Kralja Matjaža. Z gore se zelo lepo vidijo Pohorje, koroški hribi med Peco in Uršljo goro, Raduha in ostali vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp.

Sveti Hieronim je cerkev zgrajena leta 1360. Stoji na južnih pobočjih planote Nanos. GPS sled prikazuje pot iz Razdrtega po lažji smeri, ki nas pripelje direktno do cerkve. Vkolikor želimo narediti krožno pot se povzpemo po zahtevni smeri na planoto in nato nadaljujemo proti cerkvi po njenem južnem robu proti zahodu.

Trebni vrh stoji tik nad Dolenjsko avtocesto in Trebnjim. Pot na vrh je razgledna. Večinoma hodimo po Baragovi pohodni poti. Proti zahodu se lepo vidi Mala gora in vrhovi Suhe krajine. Proti vzhodu pod vrhom se vidita Posavsko hribovje in Raduljsko gričevje.

Debenec je razloženo naselje na vinorodnih pobočjih istoimenskega vrha med hribi Dolenjskega podolja. Nahaja se južno od reke Mirne nad potokom Zabrščica. Na vrhu je bil nekoč razgledni stop. Danes na njemu najdemo planinski dom in široko parkirišče za avtomobile. Razgled na vrhu se odpre za parkiriščem. Vidi se Mirenska dolina in v ozadju južna pobočja Posavskega hribovja.

Izvir potoka Obrh se nahaja v bližini Kostanjeviškega samostana. Do njega nas vodi Pot vil Čestitk. Potok izvira v široki kotanji pod skalo in gozdnatim pobočjem gorjanskih hribov. Sprehod je lepo dopolnilo ogleda Kostanjeviške jame, samostana ali katere druge znamenitosti v bližnji okolici.

Lahinja se napaja iz več kraških izvirov. Najbolj znana sta izvir na koncu zatrepne doline pod vasjo Belčji vrh in izvir Okno pri vasi Nerajec. GPS sled vodi vse do izvira pod Belčjim vrhom po lepo označeni poti. Povratek poteka po deloma krožni poti, ki je na zemljevidu ob izviru označena, v naravi pa ne obstaja več, oziroma je nismo našli (marec, 2014). Sledili smo komaj vidni stezici po travniku nad opazovalnim stolpom, vendar je kmalu izginila. Nato je bilo potrebne nekaj improvizacije po lahkem brezpotju. Šli smo čez pašnik mimo manjšega krašega izvira. Nato smo hitro prišli na prvotno pot. Tudi brez uporabe GPS sledi se je na temu brezpotju težko izgubiti. Na poti se lepo vidi Mirna gora in vzhodno hribovje Kočevskega Roga.

Izvir Krupe je najbolj vodnat izvir v Beli krajini in zagotovo eden lepših izvirov na slovenskem. Rečica izvira pod 30 metrov visoko skalo. Preko jezu in mimo žage teče proti Lahinji v katero se izliva blizu Gradca. Njeno podzemlje je življenjski prostor v Sloveniji edino tu živeče jamske školjke Kuščarejeve kongerije in človeške ribice.

Izvir Okno rečice Nerajčice se nahaja tik ob glavni cesti, ki skozi vas Mali Nerajec vodi proti Vinici. Je odlično dopolnilo potepanja po bližnjem krajinskem parku Lahinja. Izvir je obzidan in s kapelico Lurške Marije. Napaja se iz hribovja znamenite Poljanske gore in je prvi večji pritok reke Lahinje.

Mitrej pri vasi Rožanec se nahaja v gozdu Judovje tik pod cerkvico svetega Jurija. Obisk poganskega svetišča je potrebno dopolniti z obiskom krščanskega svetišča, saj se danes zdi, kot da sta različni strani istega novčiča. Opisana pot nam na dveh mestih postreže z razgledom na Semiško goro in hribovje Gorjancev.

Opisana pot nas vodi po Pleterski pohodni poti. Krožna pot je zelo razgibana. Deležni smo dveh kratkih vzponov, na poti pa obhodimo posestvo kartuzije in hodimo med enimi lepših vinogradov pri nas. Na poti se lepo vidijo gozdnata pobočja Gorjancev, Krška ravan, bližnje gorice in posestvo kartuzijanov.

Opisana krožna pot je zelo razgibana in dokaj kratka in zato primerna tudi za družine z mlajšimi otroki. Iz portoroške strani za kampom Lucija se lahko vzpnemo tudi z vozičkom, vendar je pot za ta namen precej strma. Proti Piranskim solinam se deloma spuščamo preko stopnic. Vkolikor nas ti dve oviri ne motita, lahko izlet opravimo tudi z vozičkom za otroke.

Pot do cerkve Svetega Nikolaja v Rovtarskem hribovju pričnemo po neoznačeni gozdni poti. Po krajšem vzponu in hoji skozi gozd se spustimo na makadamsko cesto, ki je označena in nas pripelje do vasi Praprotno Brdo in cerkve. Nazaj grede se vračamo po isti poti a le do točke, kjer smo prvotno prišli iz gozda na makadamsko cesto. Tu nadaljujemo naprej po makadamski cesti vse do vasi Smrečje, kjer zavijemo levo in se po glavni asfaltirani cesti vrnemo na izhodišče, ki ni več daleč. Tako naredimo lepo krožno pot, ki je primerna tudi za otroke stare 3 do 4 leta ali starejše. Ta zadnji del poti, ki ga sicer nismo prehodili in je narisan, je označen z dvema točkama.

Izlet nas popelje od kostanjeviškega samostana do Kostanjeviške jame. Pot se da prevoziti tudi z vozičkom za otroke, saj poteka po makadamski in lokalni asfaltni cesti. Med hojo se lepo vidi hribovje Gorjancev, samostan iz zadnje strani ter okoliške vasi. Poleg jame je na koncu zatrepne doline kraški izvir potoka Studena, ki je prav tako vreden ogleda.

Sprehod od gradu Otočec do prav tako še živega gradu Struga ob reki Krki je na Slovenskem nekaj izjemnega, saj je večina gradov pri nas v ruševinah. Grad Struga je vreden ogleda in je škoda, ker se ga ne omenja hkrati z izrednim Otočcem. Pot je lahka, večinoma poteka po makadamski cesti in je primerna tudi za družine z mlajšimi otroki, saj je grad Struga dostopen tudi z vozičkom za otroke.

Učna pot na Strugi je naraven podaljšek opisanega sprehoda med gradom Otočec in Struga, zato je v opisu vsebovan tudi ta del. Pot nas vodi ob reki Krki od gradu Otočec do gradu Struga in nato preko golf igrišča Otočec. Igrišče in njegova okolica sta lepo negovana. Učna pot nas informira o posameznih naravnih značilnostih okolice. Morda največja naravna znamenitost je majhen potok, ki ponikne v podzemlje blizu grajskega gospodarskega poslopja.

GPS sled na Vrh Svetih treh kraljev nas deloma vodi po neoznačenih gozdnih kolovozih. Prvi del poti lahko opravimo tudi po označeni poti, vendar se je iz izhodišča potrebno spustiti v vas Smrečje in tam zaviti desno na makadamsko cesto. Ta del poti je označen s tremi točkami. Na poti lahko obiščemo tudi cerkvico Svetega Nikolaja v vasi Praprotno Brdo. Ta odsek je kratek in prav tako označen s točkami na GPS sledi. Če želimo priti na vrh čim hitreje se odpravimo po poti, po kateri smo se sicer vrnili.

Opisana krožna pot nas na povratku vodi po neoznačeni in na posameznih mesti precej zapuščeni gozdni cesti, ki se občasno prelevi v gozdno pot. Orientacija zgolj po opisu je težja, zato priporočamo uporabo gps sledi. Pot je primerna tudi za družine z mlajšimi otroki, še posebej če se zapeljemo do Železnih vrat. V temu primeru krožni povratek ni mogoč. Vkolikor želimo opraviti celotno turo je krožen povratek za otroke manj priporočljiv.

Sočeveljske soline nas navdušujejo s svojo unikatno lepoto, ki jo pri nas lahko občudujemo zgolj še v precej manjših Strunjanskih solinah. Na koncu poti imamo na voljo razgledno točko, od koder lažje zajamemo njihovo velikost. Od tu so Koprska brda najlepše vidna. Na jugu jih obdajata hriboviti rt Savudrija in reka Dragonja.

Pot nas vodi ob reki Dragonji, kjer je pogled na soline najlepši ter ob vznožju hribovitega Savudrijskega rta in jo lahko opravimo tudi z vozičkom za otroke. Na temu koncu so soline sicer precej zapuščene, vendar navdušijo s številnimi fotogeničnimi razvalinami solinarskih hišic, ki so posejane širom solin.

Vas Tinjan je na vrhu istoimenskega hriba. Očitno je poseljen že od nekdaj, saj je bil s svojo odlično lego vedno želja vojaških strategov ali prebivalcev, ki so se želeli ubraniti pred njimi. Hrib nas nagradi z lepimi razgledi na Trst in Osapsko dolino, ki se tu vidi najlepše. Enako velja za pogled na Kraški rob.

Kraško in sifonsko Divje jezero je kljub svojemu imenu povsem na dosegu rok. Leži v kamnitem kotlu pod prepadnimi sto meterskimi stenami. Pot je opremljena z informativnimi tablami, ki nas podučijo, da se dejansko nahajamo ob enem od naših naravnih biserov.

Šentviška gora na kateri stoji cerkvica Svetega Vida nad Čatežem je očitno že od nekdaj prizorišče čaščenja recimo božanskih, oziroma naravnih sil. Danes nas cerkev razveseljuje z izrednim razgledom na Krško ravan, Brežice in v ozadju Senovsko in Bizeljsko gričevje ter hribovito Orlico. Opisana krožna pot do cerkve je primerna tudi za mlajše otroke in nas vodi mimo posameznih vrelcev zdravilnih energij.

Naše najbolj znano protokolarno posestvo Brdo pri Kranju nam ponuja družinski izlet, ki ga lahko opravimo tudi z vozičkom za otroke. Skoraj 10 kilometrov dolga krožna pot nas vodi povsem ob ograji posestva. Na poti bomo srečali številne tekače, sprehajalce in družine z otroki na kolesu. Navdušil nas bo pogled na mogočni Storžič, Cjanovco, Hudičev boršt, Kriško goro in ostale sosednje vrhove in hribe zahodnih Karavank.

Lavrovec ima neizrazit, širok in travnat vrh. Nudi nam razglede na Ljubljansko barje in v ozadju Krimsko hribovje in seveda na sosednje vrhove Rovtarskega in Polhograjskega hribovja. Na vrhu je postavljen merilec sončnega obsevanja in visoka lesena skulptura. Krožna pot, ki nas vodi preko njega je razgibana in nikoli prestrma.

Opisana krožna pot sledi poti Speča lepotica, ki pa je zanemarjena in večinoma brez oznak (julij, 2014). Nekje na polovici poti, ko se iz Gorenje gore spustimo do reke Mirne, oznake izginejo. Od tu naprej je smisleno, da zaradi lažje orientacije uporabimo GPS sled. Pot sicer poteka po trim stezi, asfaltirani, makadamski cesti ali kolovozu.

Izjemen grad Pišece stoji na skalni kopi sredi gozdnatih pobočij Orlice. Krožno pot pričnemo v zgodovinsko še precej ohranjenem istoimenskem naselju. Na poti se nam odprejo razgledi na Bizeljsko in Senovsko gričevje z nepogrešljivimi vinogradi. Znamenita sta tudi dva nekdaj grajska ribnika, mimo katerih gremo. Grad Pišece nas navduši tako s svojim videzom kot samotno izpostavljeno lego sredi gozdov.

Opisana krožna pot je naraven podaljšek poti do gradu Pišece in sledi gozdni poti Pišece, ki je precej zanemarjena. Na zadnji polovici poti se že tako obledele markacije izgubijo in je zato orientacija zgolj po opisu težja, čeprav hodimo po gozdnih cestah ali kolovozih, zato priporočamo uporabo GPS sledi (avgust, 2014). Ko pridemo ven iz gozda se nam na poti odpirajo lepi razgledi na vasi in vinograde Bizeljskega gričevja.

Štruca je nižja in manj izrazita neposredna soseda Skute. Njen vrh je položen, dolg in širok. Gora je zelo razgledna, kljub temu, da del razgledov zastira višja Skuta. Lepo se vidijo Dolgi hrbet, Grintovec, Kalški greben in Posavsko hribovje, koroški hribi in proti jugu Krimsko hribovje.

Skuta je tretja najvišja gora v Kamniško-Savinjskih Alpa. Vzpon na goro je po njenem vzhodnem delu zelo zahteven, dokaj prepaden in proti vrhu krušljiv, medtem ko je sestop ali vzpon po njenem zahodnem delu mimo Štruce precej lažji vendar kljub temu zahteven. Njene neposredne sosede so Štruca in Rinke. Daleč nista niti Grintovec in Turska gora. Z gore se odpre razgled na vse glavne Kamniško-Savinjske vrhove, Karavanke.

Na Grmado na Planinski gori lahko naredimo krožno pot. Točke od 1 do 3 označujejo del markirane poti, ki ni prehojena ampak narisana po zemljevidu. Zaradi žledoloma pozimi 2014 je ta del poti začasno neprehoden (marec, 2014). GPS sled označuje tri izlete, na Grmado na Planinski gori, do znamenite cerkve Svete Marije na Planinski gori in sprehod čez naselje Planina in po njegovi okoli, ki je še posebej primeren tudi za manjše otroke.

Do znamenite cerkve Svete Marije na Planinski gori lahko pridemo po krožni poti. Točke od 1 do 3 označujejo del markirane poti, ki ni prehojena ampak narisana po zemljevidu. Zaradi žledoloma pozimi 2014 je bil ta del poti začasno neprehoden (marec, 2014). GPS sled označuje dva izleta do znamenite cerkve Svete Marije na Planinski gori in sprehod čez naselje Planina in po njegovi okoli, ki je še posebej primeren tudi za manjše otroke.

Krožna pot nas vodi skozi naselje Planina in po njeni bližnji okolici. Na poti se odpre razgled na Planinsko polje, naselje Planino in njeno okolico. Vidijo se tudi vrhovi hribov Menišije. Velik del poti hodimo po pobočjih Planinske gore. Na poti se vidi tudi izjemen Ravbarjev turn, del srednjeveškega Malega gradu pri Planini.

Hribec je nižji grič nad Puštalom. Na njemu je cerkev Svetega Križa, ki so jo na začetku 18. stoletja postavili puštalski gospodje. Od nje se odpre razgled na Puštal in Škofjo Loko z gradom. Lepo se vidi Lubnik z okoliškimi hribi in za njim Ratitovec. Lep razgled nam nudi tudi na Savsko ravan s karavanškimi vrhovi v ozadju.

Brana je najvzhodnejša gora Grintovcev. Njen vrh je travnat in prostran in se spušča v Kotliški graben in škrbino Kotliči, kjer se spoji s Tursko goro. Severno-vzhodno meji na Kamniško sedlo zaradi katerega je iz Ljubljanske kotline nezgrešljiva. Njena z melišči posuta pobočja prehajajo v Logarsko dolino. Z nje se vidi večina glavnih Kamniško-Savinjskih vrhov.
GPS SLED: Na spodnjem delu poti je med vzponom sled deloma nepopolna zaradi začasne izgube gps signala.

Hodimo ob reki Iški, po brvi preko mokrotnega travnika do razgledišča, skozi poplavni gozd, na poti se lahko povzpnemo na lovsko opazovalnico in se tako dodobra seznanimo z delčkom izjemnega Ljubljanskega barja. Na poti se nam odpira lep razgled na Krim s svojih hribovjem, proti severu na Polhograjsko hribovje, proti vzhodu vidimo nizek rok Posavskega hribovja in proti zahodu Menišijo.

Opisana pot ob reki Iški je namenjena družinam z otroki do dveh let, saj se jo da prehoditi tudi z vozičkom za otroke. Deloma sledi učni poti Pot ob Iški in učni poti Iški morost. Lepo se jo da združiti s potjo Iški morost. Z njo si deli zadnji del poti, ki ga lahko prehodimo z vozičkom zgolj v suhem vremenu.

Žagerski mlin je star več kot 250 let. Je eden redkih še ohranjenih mlinov te vrste pri nas. Izlet je mišljen kot postanek na poti do daljših izletov, vendar je mlin s svojo neposredno okolico vreden tudi samostojnega ogleda. Lahko ga izkoristimo kot izhodišče do bližnjega 20 minut oddaljenega Repovega slapa.

Gradiški grič je bil zaradi svoje strateške lege, kot veliko drugih podobnih vzpetin pri nas, poseljen že v halštatski dobi. Kasneje so na istem mestu Rimljani postavili poznoantično utrdbo, le ta pa se je v ljudskem spominu ohranila skozi legendo o gradu vrh hriba. Na te stare čase nas opozarja več kot 700 let stara cerkev Svete Marjete tik pod vrhom.

Hrvatova jama je manjša kraška jama sredi gozdov Hrušice in blizu vnožja znanega Javornika in okoliškega hribovja. Opisana pot sledi učni poti Kraški gozd. Da se jo v celoti, razen kratkega dela po gozdni cesti do vhoda, v jamo opraviti tudi z vozičkom za otroke. Primerna je tudi za otroke stare do 2 let, saj je pot skozi gozd in čez travnike ravna.

Kombinacija obeh vrhov se kar sama ponuja kot samostojna pot, saj je razgledni Sveti Miklavž samo morda 10 minut stran od poti na Cicelj. Medtem, ko Svetega Miklavža priporočamo kot krajši (odvisno od izhodišča) samostojen izlet z lepimi razgledi, po drugi strani na poti na Cicelj skoraj moramo zaviti tudi na Sv. Miklavža.

Ledena jama je upravičeno ena naših najbolj znanih ledenic. Lahko ji rečemo tudi podzemni ledenik, saj ocenjeno vsebuje kar okoli 20.000 m3 ledu. Je središče Gozdnega rezervata Stojna. V njeni okolici se ne seka drevja, saj se s tem ohranja mikroklimo, ki skrbi za led v jami. Ena izmed njenih posebnosti je, da ima vhod obrnjen proti jugu.

Nagelbihl je manj izrazit z gozdom poraščen vrh. Je ena izmed točk na Kočevski planinski poti. Pot do njega nas vodi skozi globok gozd Stojne, kar je njena odlika. Deloma hodimo po makadamskih cestah, gozdnih kolovozih in peš poteh. Pot nas vodi tudi mimo Ledene jame.

Opisana pot zasleduje naravoslovno pot Jelenov studenec. Vodi nas preko Mestnega vrha, ki je poleg Fridrihštajna zagotovo najbolj obljuden in znan vrh na Kočevskem. Tik pod, sicer nerazglednim vrhom, se nahaja visoka ploščad s katere se nam odpre razgled daleč čez gozdove Kočevskega Roga, Suhe krajine in Male gore. Lepo se vidi tudi greben Stojne proti severu in ob lepem vremenu daleč v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe.

Divaška jama je bila odkrita leta 1884 in kmalu za tem odprta za javnost. Je eden od najstarejših še ohranjenih rovov reke Reke, ki nedaleč stran ponika v znamenite Škocjanske jame. Že sam vhod v jamo, ki je cilj našega izleta je vreden ogleda, ne glede ali gre za kratek postanek z avtomobilom ali opisano turo.
POZOR: Sled prikazuje nezavarovan prehod preko železniške proge, ki ga ne koristimo. Namesto tega gremo ob progi do mosta lokalne ceste in preko njega prečkamo progo. S tem je pot nekoliko podaljšana, vendar varna.

Koliševka Risnik, udorna dolina s strmimi stenami, se nahaja neposredno ob Divači. Nastala je z udorom stropa velike podzemne jame. Pot okoli nje je lahek sprehod in nam nudi lep pogled na strme stene globoke jame.

Dolina Grabnarice je prepuščena svojemu toku in zato polna življenja. Pot nas vodi preko številnih lesenih brvi, mimo nekdanjega mlina in zaraščenega ribnika poleg. Gremo mimo še živega Grofovega ribnika in skozi lepe gorenjske vasi. Proti koncu poti prečkamo široke in nekoliko dvignjene travnike in pašnike, kjer se odpre razgled na pobočja zahodnih Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp.

Javorje je manjša vasica sredi Posavskega hribovja nedaleč stran od Bogenšperka. Pot nas vodi od bivše osnovne šole na robu vasi do urejenega parka v strmi dolini pod vrhom Gradišče. Tu se lahko sprehodimo, opazujemo s kamni izdelane simbole ali se usedemo ob manjšem ribniku z izvirom na dnu poti.

Jama Pekel je dobila ime po nad vhodom vklenjenem naravnem obrisu človeka. Ljudska domišljija ga je proglasila za peklenščka. Njena posebnost je, da je edina v Sloveniji s 4 metre visoko stopnjo preko katere pada slap. Krožna in učna pot nas vodi po Ponikovskem krasu skozi gozd s številnimi učnimi tablami in preko majcenega kraškega polja s požiralnikom.

Viševnik je zagotovo eden izmed bolj priljubljenih dvatisočakov pri nas. Je lahko dostopen, ne terja preveč hoje in nudi izvrstne razglede na Triglav, neposredne sosede Mali in Veliki Draški vrh ter Debelo peč. Ima enega najlepših razgledov na Pokljuko.

Veliki Draški vrh se vzpenja direktno nad dolino Krmo. Na njegovi južni strani je Studorski preval in Ablanca, vzhodno sta Mali Draški vrh in Viševnik, zahodno pa Tosc. Gora nudi zelo lep razgled na Triglav, saj se vidijo poti s Konjskega prevala na Kredarico in Planiko. Lepo se vidi tudi Rjavina, Kanjavec, Mišeljski konec in okoliške gore.

Obelunec je vrh poleg razgledne vzpetine nad vinogradi in vasjo Goče. Na njem so pred stoletji postavili cerkev Marije Snežne, ki je cilj našega izleta. Pot nas vodi skozi slikovito vasico Goče nad Vipavsko dolino in po makadamskih cestah nad njo. Primerna je zlasti za družinski izlet.

Ribnik Vrbje je nastal na mestu nekdanjih kopov gramoza in odlagališča odpadkov. Danes je prebivališče številnih redkih in tudi ogroženih živalskih vrst. Zlasti ljubitelji ptic bodo tu prišli na svoj račun. Poseben čar mu daje Savinja, ki teče mimo na južni strani in hmeljišča na njegovi severni strani. Okoli ribnika lahko opazujemo ostanke poplavnega gozda.

GPS sled prikazuje turo deloma tudi po lahkem brezpotju. Še pred kratkim pot na Veliko Zelenico in Veliki vrh ni bila markirana, medtem ko danes je. Pred tem je bila označena z možici in je potekala precej bolj proti robu nad Robanovim kotom, kar je razvidno na povezavi.

Triglav je slovenska najvišja gora in najvišji vrh Julijskih Alp. Je naš najpomembnejši narodni simbol. Po nekaterih virih izvor njegovega imena sega še v predkrščanski čas. Opisana krožna pot na goro poteka iz doline Krme mimo doma na Kredarici, medtem ko nas spust vodi mimo doma Planika.

Triglavski dom na Kredarici se nahaja tik pod vrhom Kredarice na grebenu med Rjavino in Triglavom. Prvi dom je bil zgrajen leta 1896. Kasneje je bil večkrat povečan. Odprt je celo leto. Nudi nam razglede na greben nad Krmo od Debele peči preko Draških vrhom do Tosca in Vernarja. Proti vzhodu se vidi vrh Kredarice in Rž.

Dom Planika se nahaja na planoti Ledine pod južnim ostenjem Triglava. Prva koča je bila postavljena že leta 1871. Kasneje je bila večkrat prezidana in tudi preimenovana. Od koče se lepo vidi greben vrhov nad dolino Krmo od Debele peči vse do Tosca in Vernarja. Lepo se vidijo tudi zahodni Julijski vrhovi in Spodnje Bohinjske gore.

Mali Triglav je tretja najvišja slovenska gora. Je neizrazit grebenski vrh na poti na Triglav in se zato zanj kot samostojno turo odloči le redkokdo. Od njegovega vrha do Triglava ni daleč, preko gore pa lahko naredimo zelo lepo krožna pot.

Zasavska koča se nahaja na razgledni vzpetini tik nad prevalom Prehodavci. Preko njega vodi pot iz Trente v Dolino Triglavskih jezer. Koča je bila zgrajena leta 1954 na temeljih italijanske obmejne stražarnice. Od koče se odpre razgled na greben Špičja, Zelnarco, gore nad dolino Trento, zgornji del Doline triglavskih jezer in ostale vrhove.

Koča na Doliču se nahaja na sedlu Dolič med Kanjavcem in Šmarjetno glavo. Prvotno kočo so postavili Italijani leta 1930. Večkrat prezidano je do sedaj že dvakrat porušil snežni plaz. Od koče se nam odpre razgled na pobočja Kanjavca in gore, ki se dvigajo nad Zadnjico in dolino Trento.

Planina Zgornja Krma se nahaja ob vznožju gore Kurice in nad istoimensko bolj znano dolino Krmo. Na njej se nahaja pastirski stan Prgarca. Iz doline se lepo vidi severno ostenje vrhov Malega in Velikega Draškega vrha ter Tosca. Iz doline Krme in preko planine Zgornje Krme vodi ena izmed sicer manj obljudenih poti na Triglav.

Opisana pot je samo ena izmed številnih mogočih, ki jih lahko naredimo po in ob parku Tivoli. Pot si lahko ukrojimo povsem po lastnih željah, tu opisano pa uporabimo zgolj kot izhodišče idej. Park Tivoli nas bo navdušil s svojo prostranostjo, urejenostjo in mirom kljub neposredni bližini središča Ljubljane.

Vrh Staneta Kosca, oziroma Rašica je eden izmed najbolj priljubljenih vrhov v bližnji okolici Ljubljane. Tik pod sicer nerazglednim vrhom je planinski dom, na samem vrhu pa visok razgleden stolp. Z njega se nam odprejo razgledi na vse strani neba. Še posebej izstopa zahodni del Kamniško-Savinjski Alp, Savska ravan ter Pohograjsko in Škofjeloško hribovje.

Šance se imenujejo ostanki utrdbe katere naloga je bila varovanje Ljubljanskega gradu. Arhitekt Jože Plečnik je Šance preuredil v prijetno sprehajališče. Iz Šanc se nam odpre razgled na Ljubljansko barje, celotno območje Grajskega griča pa je danes lepo urejen labirint sprehajalnih poti in razgledov na spodaj ležečo Ljubljano.

Sprehod do Mrzle doline bi lahko poimenovali tudi vodna pot. Velik del poti hodimo ob reki Ljubljanici. Sprehodimo se po umetnem otoku ob reki in ko pridemo na cilj se sprehodimo še okoli ribnika lokalnega ribiškega društva. Pot poteka ob vznožju Kašeljskega hribovja in Debni vrh, ki se nahaja direktno nad ribnikom od tu izgleda višji.

Debni vrh se nahaja na skrajnem zahodnem robu Posavskega hribovja. Na njemu stoji razgledni stolp, vendar se kljub temu odprejo lepši razgled dve minuti hoje naprej po grebenu. Z Debnega vrha se odpre pogled na vzhodno predmestje Ljubljane, Kamniško-Savinjske Alpe, Krimsko hribovje, bližnje vrhove Posavskega hribovja, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje, Krimsko pogorje...

Kratka opisana krožna pot do razvalin starega gradu Osterberg je pravo popotovanje v preteklost. Obiščemo skromne ostanke srednjeveškega gradu, katerega nastanek Valvasor umešča v leto 1015. Pod njim so odlično ohranjeni ostanki srednjeveškega kamnoloma, ki je ugasnil šele na začetku 20. stoletja.

Sveti Lovrenc oziroma Polhograjska gora se nahaja ob Polhovem Gradcu in znameniti Polhograjski graščini z urejenim parkom. Na pobočjih gore je v prvi polovici 19. stoletja tedanji lastnik posestva grof Blagaj najdel do tedaj neznano rastlino, ki so jo poimenovali Blagajev volčin.

Opisana krožna pot nas vodi po Motniški turistični poti. Naprej se povzpnemo na Grajski hrib, kjer lahko danes zgolj slutimo veličino Motniškega gradu. S hriba se odpre razgled na Motnik, Motniško dolino in okoliške vrhove. Ogleda je vreden tudi pranger, muzej pritlikavega nosoroga, Vrbanovčev kozolec in Krevlov mlin na Beli.

Nekoč močno utrjeni grad Žovnek je bil prvotno prebivališče Celjskih grofov, tedaj znanih kot svobodni gospodje Žovneški. Grad je bil na slemenu, kjer je bil najbolj ranljiv, varovan kar s tremi obrambnimi jarki. Danes ruševine postopoma obnavljajo in ohranjajo pred nadaljnim propadom.

Krožna pot do izvira reke Krke nas vodi skozi vasi s še številnimi ohranjenimi kozolci, lesenimi podi in ostalo tradicionalno kmečko arhitekturo, ki nepogrešljivo dopolnjuje kulturno krajino tega območja. Največ naše pozornosti bo zagotovo pritegnil izredno fotogeničen izvir Poltarice in širok jez Krke v istoimenskem naselju.

Miklavž na Gorjancih je priljubljena izletniška točka na robu planotastega ravnika. Tik nad planinskim domom stoji na razglednem vrhu cerkev Svetega Miklavža. Nedaleč stran, na robu košenic, se v plitvi kotanji imenovani Izero nahaja več manjših jezerc. Navdušile nas bodo številne legende in pripovedke povezane z našim izletom.

Na najvišji točki arheološkega najdišča Rifnik, tam kjer je nekoč stala večja od dveh cerkva nas bo domišljija kar sama pograbila in popeljala v daljno preteklost tega območja. Če nas materialna sedanjost ne izpusti iz svojih rok se med vzponom sprehodimo skozi osupljive in mogočne razvaline srednjeveškega gradu Rifnik.
Z avtom se lahko pripeljemo skoraj povsem do arheološkega najdišča Rifnik, oziroma do uradnega parkirišča ob informacijski koči. Pot do parkirišča prikazuje sled med točkami 1 in 3.

Štefanja gora je obiskana že od nekdaj. Na njenem vrhu se namreč nahaja cerkvica Svetega Štefana katere prednica je bila postavljena že v daljnem 12. stoletju. Razlogi za veliko obiskanost hriba nad Adergasom so danes verjetno drugačni kot nekoč toda rezultat, dobro počutje, je isti.

Izlet po Pilštanju je kratek sprehod, ki nas vodi skozi naselje in po njegovi neposredni okolici ter na nekdanji grajski hrib srednjeveškega gradu Pilštanj. Vas je znana po megalitski Ajdovski ženi, ki pa je povsem preraščena z rastjem in jo težko prepoznamo.

Pot nas vodi po globoki soteski Bistrice, ki je najbolj ohranjena te vrste v vzhodni Sloveniji. Izlet se konča na predelu, kjer se soteska zooža do te mere, da prehod omogoča zgolj reki.

Gruska je izvirna zatrepna dolina v Srednjesotelskem gričevju. Po legendi je bil tu nekoč trg, ki pa je zaradi razvrata propadel. Istoimenska jama v steni visoko nad dolino je suha, a se počasi zakrasuje. Ima nekaj manjših kapnikov. Znana je tudi po puščavniku in pesniku, ki je tu nekoč prebival.

Svete gore nad Bistrico pri Sotli se nahajajo na severnih podobočjih Orlice. So starodaven romarski kultni prostor katerega zgodovina sega daleč v preteklost. Na vrhu se nahaja velika cerkev Matere božje, okoli nje pa so nanizane kapela svetega Sebastijana, Lurška kapela, kapela svetega Jurija in svetega Martina.

Na Žusmu stoji visok razgledni stolp imenovan Stolp ljubezni s katerega se odpre izvrsten razgled na velik del vzhodne Slovenije.

Cerkev svete Eme in istoimensko naselje se nahajata na vrhu razglednega griča s katerega se odpre širok razgled na Zgornjesotelsko gričevje, Macelj, Voglajnsko gričevje in južneje, predvsem na poti na vrh, Srednjesotelsko gričevje. Proti zahodu se vidi tudi skrajni severnovzhodni rob Posavskega hribovja.

Vetrnik je razgleden vrh na vzhodnem robu Bohorja nad dolino Bistrice v Kozjanskem parku. Znamenit je po številnih suhih travnikih na katerih uspeva kar 25 vrst redkih in ogroženih orhidej. Z njega se odpre razgled proti Gorjancem, na Bizeljsko in Sotelsko gričevje in ob lepem vremenu daleč proti vrhovom Kamniško-Savinjskih Alp in Pohorju.

Na Vini gori se po besedah domačina iz bližnje kmetije nahaja izvir pozitivnih zemeljskih energij. Z vrha, kjer je tudi klopca, se odpre razgled na Sotelsko gričevje in hrvaško Zagorje, lepo se vidita tudi Donačka gora in Macelj.

Razvaline gradu Kunšperk nas bodo navdušile s svojo mogočnostjo, za srednji vek tipično odmaknjeno in nedostopno lego in razgledi, ki se odprejo z grajskega obzidja. Je eden najstarejših gradov pri nas, prvotno pozidan verjetno že v 11. stoletju.

Žličar je 10 metrov visok skalni osamelec na polici, ki se nahaja na ozkem grebenu visoko nad Kozjem. Legenda pravi, da je bil nekoč mlad fant, ki je živel v časih, ko so tu še prebivali Ajdi. Pasel je ovce in rezljal lesene žlice. Nekega dne ga je sonce tako močno motilo pri delu, da ga je preklel. V hipu je skupaj z ovcami okamenel.

Na prostranem travnatem vrhu nas pričakata dve kapeli in velika osrednja cerkev. Svetišča dajo slutiti, da je to silno star kraj, kjer so častili božanstva že, ko so tod okoli lomastili Ajdi in je nesrečni Žličar pasel ovce na strmih pobočjih Vetrnika. Da je nekaj stare vere še ostalo potrdi prijazni domačin, ki nam z bajalico pokaže, kje pri zgornji kapeli Svete Ane tečejo pozitivne zemeljske energije...

Na pobočjih Škabrijela je bilo eno bolj krvavih bojišč Soške fronte. Na vrhu se nahaja razgleden stolp s katerega se vidi spodnja soška dolina, furlanska nižina, zahodni rob Trnovskega gozda in Nova Gorica s Solkanom.

Kamnek je razgleden vrh nad Tržičem. Ima redko posebnost, ki ga dela resnično izjemnega. Osvojimo ga lahko kar iz starega mestnega središča. Iz njega se nam odpre razgled tudi na nekaj izmed bolj znanih karavanških vrhov kot so Storžič, košutin Veliki vrh in Begunjščica.

Opisan družinski izlet sledi prvi polovici Jurčičeve poti do cerkvice Svetega Duha nad smučiščem na Polževem in gozdni učni poti Po sledeh Višnjanskega polža. S hojo pričnemo v starem središču Višnje gore, ki nas preseneti s podobo, ki še vedno sledi črtam starega srednjeveškega in z obzidjem utrjenega mesteca.

Donačka gora je eden zadnjih vrhov Karavank. Njena strma in klinasta podoba je iz vzhodnih Posavskih hribov ali iz katerega izmed Sotelskih gričev nezgrešljiva. Nehote nas spominja na fantastično pokrajino holivudskih filmov katerih dogajanje je postavljeno v svet dinozavrov, King Konga in ostalih domišljiskih orjakov.

Opisana krožna pot nas vodi po Resslovem gaju preko Jurjevega hriba in njegovih pobočjih. Nahaja se nad največjim strnjenim oljčnim nasadom pri nas in je posvečen Josefu Resslu, češkemu izumitelju ladijskega vijaka. Med bivanjem v Trstu je svoje delo posvetil tudi obnovi gozdov na področju Krasa in Istre.

Sveti Lovrenc nad Bašljem ali pa pod Storžičem, kar nam je ljubše, je le ena izmed petih cerkvic, ki so v približno pet kilometrov dolgi zračni liniji posejane pod visokimi pobočji Strožiča in njemu sosednjih vrhov. Razgled seže na Storžič in njegove sosede, proti Julijskim Alpam ter Škofjeloškemu in Polhograjskemu hribovju na drugi strani Savske ravni.

Špičasti vrh nudi enega bolj kontrastnih razgledov pri nas. Obdaja ga visoki gozd Nanosa, Hrušice in Trnovskega gozda. Če se sonce skrije za oblake nepregledna preproga dreves potemni in Julijci na severu se zazdijo svetli in domači. Tudi na Jadransko morje zremo preko divjine Trnovskega gozda.

Za Peč se je prijelo ime Tromeja. Na njenem vrhu je namreč stičišče treh držav, Slovenije, Italije in Avstrije. Prav tako je na vrhu stičišče kar štirih jezikov, slovenskega, nemškega, italijanskega in furlanskega. Z vrha bomo proti jugu občudovali razgled na dolino Tamar s Poncami in večji del Julijcev.

Mirna Gora je najvišji vrh hribovitega obrobja Bele krajine. Nahaja se na jugovzhodnem delu razgibane kraške planote Kočevskega Roga, ki s sosednjimi dinarskimi planotami tvori eno največjih gozdnih območij v Evropi. Ob njenem vznožju se nahajajo opuščene kočevarske vasi Planina, Kleč, Škrilj, Ponikve in Sredgora.

Slatnik se nahaja na travnati planoti nad Soriško planino posuti s številnimi zaobljenimi vrhovi. Izstopajo štirje, poleg Slatnika še Možic in bolj vzhodno Lajnar in Dravh. Na planoti bomo opazili vojašnico in številne bunkerje, ostanke Rupnikove linije, ki si jih lahko previdno ogledamo.

Kamni grič se nahaja zahodno od Travne gore, ki je severni del pogorja Velika gora. Če smo ljubitelji globokih gozdov in medvedov je opisana pot prava za nas. Tik pod vrhom se nahaja planinska koča in žig. Pred mrazom in vetrov se lahko zatečemo v vetrolov koče, ki nam je na voljo tudi, ko je koča zaprta.

Bevkov vrh ni dobil ime po pisatelju iz Zakojce, temveč po njegovih lastnikih nedaleč stran. Je osamel in tu okoli najvišji vrh. Z njega se sprehodimo do bližnje, 10 minut oddaljene, kapelice, ki se nahaja sredi širokih pašnikov. Od tu se proti severu lepo vidita Kojca in Porezen ter seveda Spodnje Bohinjske gore preko katerih kuka Triglav.

Pot se večinoma udobno vzpenja. Bolj izpostavljeni predeli poti so varovani z jeklenico, posebna poslastica pa je približno 100 metrov dolg rov z oknom na sredini v katerem se bomo v poletni vročini prijetno ohladili. Na poti se odprejo razgledi na Šentansko dolino, Veliki vrh, Košutico, Storžič in ostale vrhove v bližini.

Opisana pot do Tonocovega gradu in slapa Kozjak sledi Kobariški zgodovinski poti. Navdušila bo pohodnike in ljubitelje zgodovine. Vodi nas mimo spominov na Soško fronto, vse do starodavnega Tonocovega gradu, ostankov poznoantične naselbine. Slap Kozjak pa bo vnel tudi tiste, ki jih je bogata zgodovina Kobariškega in lepa narava pustila do sedaj hladne.

Golte so zakrasela planota na vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Na zahodnem delu planote so smučarske proge, ki jih poleti s pridom izkoriščajo gorski kolesarji. Več miru je na vzhodnem delu planote. Na poti bomo šli mimo kraških brezen in nekdanjih kali za napajanje živine. Hodili bomo preko številnih zaraščajočih planin.

Na planini v Lazu se je čas ustavil. S številnimi pastirskimi stavbami, kjer je bivalni del postavljen na kolih nad prostom za živino sodi med najprvobitnejše planine v Julijskih Alpah. Nahaja se visoko v gorah obdana z dvatisočaki Kredo, Slatno, tremi Vogli na zahodu, vzhodno je Ogradi in severno najvišji Debeli vrh s 2390 metri.

Nahaja se nad istoimensko planino. Vrh in tudi pot nanj sta zelo razgledna. Proti severu se odpre razgled na avstrijsko Koroško, južneje na Stegovnik z okoliškimi vrhovi in Storžič, v ozadju se vidijo najvišji vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp, proti zahodu in severu se odpre razgled na Košutico, Begunjščico, Vrtačo in ostale karavanške vrhove.

Kršičevec je planotast in travnat vrh na zahodnem robu Javornikov. Iz njega se odpre razgled na del zahodnih vrhov Javornikov, kjer nam pogled pritegne sosednja Sveta Trojica nad Pivko. Lepo se vidijo Pivško podolje, Vremščica in Nanoška planota izza katere kukako posamezni vrhovi Trnovskega gozda. Pot nas vodi mimo pašnikov in travnatih pobočij, ki se mešajo z nizkim grmičevjem in gozdom, ki sili vanje.

Pot do Treh kraljev se prične na parkirišču pod Domom na Osankarici. Velik del poti hodimo po brvi, ki nas vodi skozi deloma močvirnat gozd in mimo Črnega jezera. Cilj je manjše smučarsko središče s staro cerkvijo Svetih Treh kraljev.

Košenjak je najvišji vrh Kobanskega. To je območje Vzhodnih Alp, ki se proti severu navezuje na široko gmoto Golice v Avstriji. Svoje ime je dobil po nekdaj obsežnih traviščih košenicah na samem ovršju. Drugo ime za vrh je Kokošnjak, ki spominja na redki gozdni ptici, divjega petelina in ruševca.

Planina Zajamniki je zagotovo ena najbolj fotogeničnih planin v Julijskih Alpah. Znana je po dolgi ulici stanov. Nahaja se na južnem robu Pokljuke visoko nad gornjo Bohinjsko dolino.

Cjanovca je vrh na robu gorskega grebena nad Preddvorom. Direktno pod njo je Hudičev boršt. Na vrhu je klopca. Iz gore se nam odprejo zelo lepi razgledi na Savsko ravan in Kamniško-Savinjske Alpe. Še posebej na gori Kočno in Kalški greben. Vidi se proti Julijskim Alpam in Škofjeloškemu ter Polhograjskemu hribovju. Neposrednji sosed Cjanovce je Srednji vrh, ki s Storžičem med razgledom na okoliške gore še posebej izstopa.

Planinska koča Pri Franciju se nahaja le nekaj deset metrov pod cerkvijo svetega Jakoba nad Preddvorom in planinsko kočo Iskra. Pred kočo je terasa s klopmi od koder se nam odprejo lepi razgledi. Savska ravan je kot na dlani. Vidi se tudi Škofjeloško hribovje in Julijske Alpe, medtem ko se pobočij Storžiča, Cjanovce in ostalih Kamniških gora ne vidi.

Iz Srednjega vrha se odpre izvrsten razgled na Storžič, Košuto in jezerske vrhove, Stegovnik, Virnikov Grintavec in Kozji vrh. Zelo lepo se vidijo najvišji vrhovi Kamniško-Savinjskih Alpe, kjer izstopata Kočna in Kalški greben. Lepo se vidi tudi Savska ravan, proti Julijskim Alpam ter proti Škofjeloškemu in Polhograjskemu hribovju.

Cerkev svetega Jakoba nad Preddvorom stoji na grebenu pod Potoško goro in ob planinskem domu Iskra. Cerkev je bila postavljena v 15. stoletju. Iz vzpetine se odpre lep pogled na Hudičev boršt in pobočja Cjanovce, Storžič, Savsko ravan, Škofjeloško hribovje in Julijske Alpe. Tik pod planinskim domom Iskra se nahaja planinska koča Pri Franciju.

GPS sled prikazuje zagotovo eno naših lepših krožnih in grebenskih poti, ki nas vodi po zahodnem delu Košute. Iz Mrzlega studenca se preko Kofce gore povzpnemo na Veliko Kladivo. Vračamo se preko Škrbine, kjer se spustimo na planino Pungart. Od tu se, ob vznožju Košute, preko planin Šija, Ilovica in Kofce vrnemo na izhodišče.

Sprehod okoli Braslovškega jezera je namenjen vsem, ki iščemo kratek in miren oddih v naravi. Izlet je zlasti primeren za družine z majhnimi otroki.

GPS sled prikazuje zelo razgibano in razgledno pot iz planine Podvežak preko Deske in Tolstega vrha. Deloma hodimo po lažjem brezpotju, kjer pa z orientacijo nimamo težav.

Toplica Straža pri Spodnjih Pirničah je s svojim sredozemskim rastjem izjemna krajinska posebnost. Topli izvir je še edini ohranjeni te vrste v Ljubljanski kotlini.

Izlet pričnemo pri brunarici Zadvor. Do razpotegnjene vasi Orle kar nekaj časa hodimo po gozdni trim stezi. Nato se spustimo do čudovitega ribnika pod prazgodovinskim Molnikom. Na izhodišče se vrnemo mimo v legendo ovitega Marenčka.

Prostrani in brezpoten Debeli vrh je izjemen razglednik, saj ga iz vseh smeri obdajajo gore Julijskih Alp, ob jasnem vremenu pa lahko vidimo tudi lesket Jadranskega morja.

Grad Podsreda nas navduši s svojo ohranjeno pristno srednjeveško podobo. Nahaja se na razglednem pomolu visoko nad dolino Bistrice.

Sprehod okoli dveh kraških izvirov Ribnice in navzdol ob njeni strugi nas vodi skozi močno zaraščeno in neokrnjeno močvirsko naravo. Izlet se lepo dopolni s sprehodom do izvira Rakitnice.

Opisana krožna pot na razgledno Planino nad Vrhniko je zelo razgibana. Gremo mimo številnih naravnih znamenitosti, od katerih je najbolj znan bruhalnik Lintvern, ki ga je opisal že J.V.Valvasor.

Družinski izlet po okolici Vač nas vodi mimo fosilne morske obale, najdišča znamenite situle, mimo številnih arheoloških najdišč z učnimi tablami in vse do cerkvice Svetega Križa.

Že po obliki gps sledi lahko ugotovimo, da je sprehod na Janino in skozi zdraviliški kompleks Rogaške Slatine izredno razgiban in barvit. Na poti si lahko na dveh izvirih natočimo zdravilno slatino.

Na Obolnem nas preseneti prostran in na vse strani lepo zaobljen travnat vrh. Vrh je razgleden, otroci pa lahko na njemu tekajo brez strahu pred strminami.

GPS sled prikazuje pot na Jepco, planino, ki se nahaja približno 10 minut stran od poti na Kepo, kratek ovinek na Koroško Malo Kepo in vzpon na razgledno in prostrano Kepo.

Elegantna lečasta oblika Otliškega okna prej spominja na skrbno oblikovanje človeka, kot delo narave. Preko okna se odpre eden bolj nenavadnih pogledov na Vipavsko dolino.

Polhograjska Grmada je zelo razgledna, le proti severu nam pogled zastira Tošč. Preko Mačkovega grabna in nazaj mimo svete Uršule na Setnici naredimo zelo lepo in razgibano krožno turo.

Ponorna Lazarjeva jama se zdi zaradi urejenega vhoda na robu travnika kot velika vrata v mitološko podzemlje naših prednikov.

Pot do Špilnika nas večinoma vodi preko mehkih in razglednih travnikov nad južnimi obronki Hrušice.

Na Planinci stoji ena izmed najstarejših cerkva na Slovenskem. Njen nastanek je povezan z legendo o čudežni rešitvi ižanskega grofa pred medvedom. Brezno Ledene jame, mimo katere se vračamo, je vredno tudi samostojnega obiska.

Porezen je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja ter izvrsten razglednik s katere se najlepše vidijo južna pobočja Spodnjih Bohinjskih gora.

Kanjon Kokre se nahaja pred sotočjem z reko Savo tik pod starim mestnim središčem Kranja.

Lurška jama se nahaja v velikem spodmolu blizu Zagorja pri Lesičnem. Kratek sprehod je primeren tudi za mlajše otroke.

Na poti na Lepenatko iz sedla Kal se lepo vidi južna stena Rogatca, ki se ponaša z atraktivno klinasto obliko.

Izlet nas vodi po gozdni arheološki učni poti. Najzanimivejši del poti so ostanki rimske zapore s stolpom in atraktivna Jerebičja skala tik nad njimi.

Kobilja glava je izvrsten razglednik na stranskem grebenu Spodnjih Bohinjskih gora s katerega se ob jasnem vremenu vidi vse do Jadranskega morja.

Sveti Ožbolt se nahaja na razglednem grebenu nad Škofjo Loko, kjer se odpre izvrsten razgledna Savsko ravan in zahodne Karavanke.

Pogled na Porezen je najlepši ravno iz Kojce in zato zagotovo eden izmed naših naslednjih ciljev.

Na prepadnih Govcih, na vzhodnem robu Trnovskega gozda visoko nad Gorenjo Trebušo se nahaja razgledni Poldanovec.

Pot ob gorski reki Kamniški Bistrici nas bo popeljala do vrtoglavih sotesk Veliki in Mali Predaselj.

Izlet po Semiški gori nas vodi skozi gozd mimo grajskih razvalin na razgledni Smuk. Krožno se vračamo po Smuški cesti, eni naših najlepših panoramskih vinskih cest.

Domačini Veli Badin imenujejo tudi Ušesa Istre. Pravijo, da se tu sliši šepet okoliških vasi. Do akustičnih spodmolov lahko pridemo tudi pod naravnim mostom.

Krožna pot, ki povezuje tri samostojne izlete, na Trdinov vrh, do Gospodične ali Miklavža na Gorjancih. Vse tri izlete lahko združimo v izredno in nekaj ur dolgo krožno turo preko Gorjancev. Krajši del GPS sledi manjka, a je tam orientacija lahka.

Socer nas bo navdušil s svojih izjemnim razgledom na Tržaški zaliv, mesto Trst in bližnji Tinjan.

Boskovec je proti vzhodu razgledni najvišji vrh alpske planote Golte. Do njega pridemo preko slikovite Hleviške planine in proti Smrekovcu razglednega prelaza Isteje.

Straška gora se nahaja nad dolino reke Krke. Pot nas vodi skozi gozd do kraške jame Velike Prepadne in razglednega vzletišča Peter.

Dolina Voje nas vabi s svetlimi senožetnimi travniki globoko pod visokim Toscem in pokljuškimi planinami. Na koncu poti nas pričaka visok Slap Mostnice.

Most na Soči nam nudi lep krožen sprehod ob bregu jezera mimo več izvirov pozitivnih energij in izvira zdravilne vode.

Škalsko jezero je umetnega nastanka, a se je zelo lepo zlilo s svojo okolico. Okoli njega je speljana sprehajalna pot primerna tudi za družinski izlet z vozičkom za otroke.

Kratek sprehod do Vodnikovega razglednika nas bo navdušil s pogledom na Rudnico, Studor in Bohinjsko jezero v ozadju. To je zagotovo eden naših najlepših razgledov.

Mali Trebelnik - stara pot - je neizrazit vrh na robu razglednih pašnih travnikov. Nižje na vzletišču jadralnih padal se odpre pogled na zahodni rob Ljubljanskega barja.

Z razgledne Ojstrice v Kamniško-Savinjskih Alpah so številni brezpotni vrhovi Dleskovškove planote kot na dlani.

Javornik se nahaja na planoti Hrušici in je izreden razglednik.

Vrh Jelovic je najvišji vrh Haloz in tudi zaradi svoje osrednje lege izvrsten razglednik.

Cerkev svetega Križa pri vasici Križni gori se nahaja na razglednem kuclju s pogledom na najvišje vrhove Kamniških Alp.

Krožna pot, ki povezuje tri samostojne izlete, na Trdinov vrh, do Gospodične ali Miklavža na Gorjancih. Vse tri izlete lahko združimo v izredno in nekaj ur dolgo krožno turo preko Gorjancev. Krajši del GPS sledi manjka, a je tam orientacija lahka.

Ložno je strm grič in izvrsten razglednik na Sotelsko gričevje. Nahaja se med Donačko goro in Bočem. Na njemu se nahaja cerkev Marije Loretske.

GPS sled prikazuje krožno pot na Mali Golak mimo Iztokove koče. Slednjo lahko v vročih poletnih dneh izkoristimo za družinski izlet, saj pot ves čas poteka po gozdu, ali pa kot izhodišče za Mali Golak.

Planina Uskovnica je kljub številnim vikendom še vedno taprava planina, saj na njej pasejo živino in izdelujejo sir. Je izhodišče za številne ture na bližnje dvatisočake.

Mrzlica je eden izmed Posavskih tisočakov. Nahaja se v osrednjem severnem predelu Posavskega hribovja nad Savinjsko ravnino. Tik pod vrhom se nahaja planinska koča.

Planinska koča v Krnici se nahaja na koncu gorske doline, ki se nadaljuje v obsežno kotanjo Krnico pod Kriško steno. Varna pred plazovi je obkrožena z ostenji Razorja, Škrlatice in Prisojnika.

Izlet pričnemo z izvrstnim razgledom na sotesko Save med Zidanim mostom in Radečami in končamo s še boljšim razgledom na dolino Savinje pri Rimskih Toplicah.

Pot na Piramido pričnemo v mestnem parku Trije ribniki. Preko Mestnega vrha jo lahko podaljšamo vse do razgledne Kalvarije od koder se krožno vrnemo na izhodišče.

Na poti k Muljavi nas bodo pritegnile zgodbe Josipa Jurčiča, razgledi na Suho krajino in čudovit brezov gaj blizu cerkvice Svetega Duha.

Krožna pot nas vodi preko treh vrhov v Čičariji, ki poleg Slavnika prav tako presežejo 1000 metrov nadmorske višine, Ostrič, Medvižico in Razsušico, oziroma Glavičorko.

Atilova pot nas vodi preko Kapelskega vrha do Šutjove grabe. Tu si je slavni bojevnik zgradil grad z zakladnico in termami.

Kum nas bo navdušil z izvrstnim razgledom, ki seže od Gorjancev pa do Kamniško-Savinjskih Alp in vzhodnih Karavank, saj je najvišji vrh Posavja in Dolenjske.

Pasja ravan je vrh povezan s številnimi legendami, po katerih je dobila ime. Danes na njej stoji visok meteorološki radar.

Volnik je razgleden vrh s pogledom na Tržaški zaliv, rob Trnovskega gozda, pa tudi na Julijce in Dolomite.

Na Gori, oziroma Šentjungert se nahaja planinska koča in cerkev svete Kunigunde. Razgled se odpre nekaj minut pod vrhom.

Krožna pot nas vodi mimo razgledne cerkvice svetega Ivana vse do slikovitega vhoda v jamo Divje babe, kjer se je v paleolitiku zadrževal neandertalec.

Krožna pot nas vodi preko Male planine mimo Domžalskega doma in nazaj preko pastirskega naselja Veliki stan.

Sveti Socerb se nahaja visoko nad Vipavsko dolino. Z njega se izvrstno vidijo pobočja Nanoške planote.

GPS sled prikazuje krožno pot mimo Orožnove koče na Planini za Liscem na Črno prst in med krožnim povratkom vzpon na Lisec in spust preko planine Osredki.

GPS sled prikazuje krožno pot mimo Orožnove koče na Planini za Liscem na Črno prst in med krožnim povratkom vzpon na Lisec in spust preko planine Osredki.

Slavnik ni najvišji vrh v Čičariji, je pa zaradi izvrstnih razgledov zagotovo najbolj priljubljen.

S Svetega Primoža nad Kamnikom se odpre izreden razgled na Savsko ravan od Kamnika do Ljubljane in naprej mimo Krima do najvišjih notranjskih in dolenjskih vrhov.

Bele stene se ponašajo z manjšim spodmolom, jamo ter razgledom na dolino pod Kršičevcem.

Z Osolnika se vračamo po slikoviti soteski potoka, ki se izliva v Ločnico.

Hudournik je najlepši razglednik Vojskarske planote s katerega se odpre izreden pogled na Spodnje Bohinjske gore.

Slivnica je razgledna gora na robu Cerkniškega jezera. Znana je po številnih zgodbah o čarovnicah.

Nad Radljami ob Dravi se nahajajo razvaline starega gradu do katerega nas vodi učna gozdna pot. Vračamo se mimo kraške jame Huda luknja.

Ukanc se nahaja v Zlatorogovi pravljični deželi, kjer bomo spoznali številna bohinjska bajeslovna bitja.

Na Kovk nas vodi Pot po robu, ki gre od Predmeje do Cola. Največja znamenitost na poti je Otliško okno, Kovk pa je najvišji vrh.

GPS sled prikazuje krožno pot mimo Orožnove koče na Planini za Liscem na Črno prst in med krožnim povratkom vzpon na Lisec in spust preko planine Osredki.

Pilštanj je vasica v dolini Bistrice. Nahaja se na grebenu med dvema gričema. Nad njo je stal istoimenski grad v katerem se je rodila sveta Ema Krška.

Pot do Jeruzalema je razgibana. Vodi nas mimo velikih ribnikov, skozi močvirnat gozd in po razglednem slemenu mimo številnih vinogradov.

Gomila je najvišji vrh vzhodnih Slovenskih goric. Pot je razgibana in nas vodi preko treh gozdnatih gričev mimo številnih zaselkov in sadovnjakov ter preko njiv in polj do velikega ribnika v Savcih.

Haloški studenec na Gorci velja za zdravilnega. Do njega se spustimo po gozdni učni poti. Do izhodišča se zapeljemo po razgledni cesti s katere občudujemo terasaste vinograde na strmih osojnih pobočjih haloških goric.

Črni vrh je najvišji vrh na Pohorju. Dviga se visoko nad dolino Mislinje. Z njega se še posebej lepo vidi Uršlja gora.

Libeliče so znamenita vasica, kjer so domoljubni in uporniški kmetje leta 1922 dosegli razveljavitev usodnega koroškega pleibiscita in njeno priključitev nazaj k Sloveniji. V vasi se nahaja tudi ena od treh ohranjenih kostnic v Sloveniji in župnišče iz srede 17.stoletja zgrajeno na sončnem poldnevniku.

Kremžarjev vrh se nahaja visoko nad Slovenj Gradcem. Vrh je poraščen, a se na razglednem grebenu pod njim odpre pogled na dolino reke Mislinje in proti Veliki Kopi.

Star maln je priljubljena izletniška točka Vrhničanov. Nahaja se pod Planino nad Vrhniko ob potoku Bela katerega izvir zaganjalka se imenuje Lintvern.

Pot na Lazarjev vrh sledi Ostrovrharjevi pohodni poti, ki nas vodi po severnem predelu doline Besnice pri Zalogu. Pot je izredno razgibana in zgodovinsko zelo zanimiva.

Rupnikova linija na Zaplani je krajši in zelo dobro ohranjeni del nikoli dokončane obrambne linije. Na poti gremo mimo več dobro ohranjenih bunkerjev, petih energetskih točk in več zanimivih učmnih tabel.

Na Golobinjeku se nahaja cerkev svete Uršule. Pri njej se odpre širok razgled na Gorjance in sosednje griče osrednje Dolenjske.