Kapelski vrh

         

  Kapelski vrh z začetka Radenskega vrha za gps sled, galerijo ali forum pritisni na zgornje ikone
Kapelski vrh po Atilovi poti

Po legendi se je na Kapelskem vrhu, po vračanju z enega od bojnih pohodov, ustavil Atila in iz gradu v odmaknjeni dolini pregnal dotedanjega graščaka Kocjana. V bližini si je postavil zakladnico s trojnim obzidjem in termalno kopališče, saj je iz tal izvirala mineralna voda. Tu je nato Atila vladal do svoje smrti. Tako pravi zgodba, ki jo pripoveduje ljudski spomin. Zgodovinarji trdijo, da Hun tu ni prebival in pravijo tako. Sorazmerno majhen grad je bil bivališče vitezov iz Murščaka. Dva od njih, Ulrik in Gundaker, sta se podala na križarski pohod v Sveto deželo in se udeležila bitke pri Damietti. Najbolj znan prebivalec gradu pa je vojskovodja Ivan Kacijanar, ki je slabi dve stoletji kasneje postal celo kranjski deželni glavar. Čeprav se prve omembe gradu nanašajo na vire iz srednjega veka, skromni ostanki viteške utrdbe pričajo o njeni precej daljši zgodovini. S svojimi še vedno dobro vidnimi obrambnimi jarki bolj kot na srednjeveški grad spominja na utrjeno staroslovansko gradišče. In od tu do Atile in njegovih bojevnikov res ni več daleč. Komu torej verjeti? Kraju kjer stoji grad se pravi Atilova, oziroma Šutjova graba. Dolgo časa se je je držalo prekletstvo, ki pa se je končalo, ko so iz ostankov gradu zgradili cerkev na Kapeli. Le-ta je najvišji vrh Radgonsko-Kapelskih goric z razgledom, ki seže daleč naokoli. Ob sončnem in jasnem vremenu celo do Blatnega jezera. Atilov grad se nahaja v regiji Štajerska in Prekmurje in v podregiji Podravska. Še ožje se nahaja v podregiji Slovenske gorice.

Atilova pot na Kapelski vrh je primerna za otroke stare 3 do 4 leta ali tudi mlajše.

Družinski izlet: Pot je zaradi svoje dolžine primerna za otroke stare 3 do 4 leta. Je izrazito nezahtevna in jo bodo velik del prehodili tudi mlajši. Atilov grad je dosegljiv tudi z avtomobilom, zato lahko izlet za mlajše otroke načrtujemo enosmerno. Pot je opremljena s tablami, ki zelo zanimivo in v prvi osebi opisujejo življenje Hunov in Atile. Z njimi bomo otrokom zlahka razburkali domišljivo in vzbudili zanimanje za starodavno zgodovino krajev skozi katere hodimo. Če si želimo spodaj opisamo pot, zaradi majhnih otrok, čim bolj skrajšati parkiramo levo ob velikem križišču na Kapelskem vrhu. Nahaja se pod gričem na katerem stoji velika cerkev Marije Magdalene, oziroma na njemu gre levo cesta za Radence, desno pa proti Hrastju/Moti. Je edino večje križišče v naselju. Če se v tem primeru odločimo za krožno pot ne gremo po daljši, temveč krajši poti.

Zahtevnost: Lahka označena pot.

Oprema: Običajna pohodniška oprema.

Sprehod. Sprehod. Sprehod.

Izhodišče: 208 m
Najvišja točka na poti: 312 m
Višinska razlika: 104 m

Izhodišče: Vozimo se po štajerski avtocesti. Zapustimo jo na izvozu za Svetega Jurija ob Ščavnici. Nato nadaljujemo proti Radencem. Cesta nas pripelje na Kapelski vrh, kjer nadaljujemo levo. Vozimo se skozi naselje Paričjak. Ko tabla označi konec naselja Paričjak nekaj 100 metrov naprej zavijemo levo na prvo možno cesto. Po slabih 200 metrih naprej pridemo do velikega pokopališča z visokim križem. Tu parkiramo.

Sprehod traja manj kot eno uro. Čas hoje okoli izleta. Kaže koliko časa porabimo do cilja.

Časi: Izhodišče - Atilov grad 1 ura, krožen povratek preko Spodnjega Kocjana po dolgi poti 1 ura 20 minut.

Sezona: Vsi letni časi.

Izlet. Izlet. Izlet.

Vzpon: S hojo pričnemo proti slepi cesti, kamor nas tudi usmeri smerokaz Atilove poti. Po krajši hoji skozi gozd gremo mimo dveh hiš, nato pa nas smerokaz Atilove poti usmeri levo v gozd na široko pešpot. Višje se pot vzpenja nekoliko strmeje, a že po nekaj minutah pridemo na lokalno cesto, kjer nadaljujemo naravnost. Cesta nas vodi skozi naselje Paričjak in zatem skozi naselje Kapelski vrh. Hodimo proti veliki cerkvi svete Marije Magdalene, ki jo vidimo naravnost pred samo. Na križišču pod cerkvijo stopimo na ozko asfaltirano pešpot, ki nas med vinogradi pripelje do cerkve na razglednem vrhu Kapela.
Pri cerkvi zavijemo desno in takoj zatem levo navzdol na makadamsko cesto po kateri se spustimo do ozke asfaltirane ceste. Tu nadaljujemo desno navzdol. Cesta se držimo naravnost do makadama, kjer se držimo naravnost in se spustimo v široko dolino. Na dnu doline, na desnem ovinku, opazimo smerokaz Atilove poti, ki nas usmerja levo preko travnika do roba gozdička, kjer se nahaja velika tabla, ki označuje Atilov grad. Do njega se povzpnemo naprej po kolovozu. Po približno 20 metrih zavijemo desno v pobočje in se povzpnemo na ostanke srednjeveškega gradu v katerem je po legendi prebival Atila.

Sestop: Vrnemo se do smerokaza na ovinku in nadaljujemo levo. Gremo mimo prve kmetije, kjer se makadamska cesta prelevi v asfaltirano. Cesta kmalu zavije desno in se prične vzpenjati proti vasi Spodnji Kocjan. Skozi vas se počasi vzpnemo do križišča, kjer gre desno krajša Atilova pot, levo pa daljša. Zavijemo levo in že čez nekaj metrov nas tabla Atilove poti (marec, 2017) usmeri desno čez dvorišče zasebne hiše. Skozi sadovnjak se spustimo naravnost navzdol do roba gozda in nato naprej naravnost navzdol skozi gozd na dno doline in makadamske ceste. Tu nadaljujemo desno. Te ceste se držimo vse do prvega križišča višje v naselju. Čez morda 100 metrov, na naslednjem križišču v Radenskem vrhu ponovno zavijemo desno. Te ceste se držimo do naslednjega križišča, kjer pridemo do ceste po kateri smo se vzpenjali proti vrhu Kapela. Tu nadaljujemo levo in se po isti poti vrnemo na izhodišče.

Mobilni pogled:
- za več fotografij pritisni na povezavo Kapelski vrh po Atilovi poti -

8 slik

kapelski-vrh-80

kapelski-vrh-79

kapelski-vrh-78

kapelski-vrh-77

kapelski-vrh-76

kapelski-vrh-75

kapelski-vrh-74

kapelski-vrh-73

 
  Velika cerkev Marije Magdalene se nahaja na razglednem griču Kapela.