Sveti Ahac

Cerkev svetega Ahaca se nahaja na hribu imenovanem Gora med vasema Mali in Veliki Ločnik. Gore z drugih vrhov zaradi značilne pravilne piramidaste oblike zagotovo ne bomo spregledali in je tako ena izmed bolj prepoznavnih vzpetin v bližini Ljubljane. Danes na njej stoji cerkev Svetega Ahaca, ki nas s svojo podobo nehote spominja na manjšo srednjeveško utrdbo. Še posebej od ... cerkve ločen zvonik bolj kot na sakralen objekt spominja na star stražni stolp vedno pripravljen na obrambo in boj. Če danes od daleč radovedno pogledujemo proti Gori zaradi njene prepoznavne oblike, so nekoč proti Gori ljudje pogledovali z upanjem in strahom za svoje življenje in premoženje. Na njej so kurili kresove in tako prebivalstvo opominjali na bližajočo se turško nevarnost. Sam vrh je bil poseljen že v prazgodovini, saj so na njem arheologi našli ostanke prazgodovinskega gradišča. Veliko kasneje so na Gori pozidali manjšo cerkev, ki pa je bila okoli leta 1600, v čast zmage nad Turki v sloviti Bitki pri Sisku, prezidana v današnjo obliko. Prezidali so jo plemiči Auerspergi iz bližnjega gradu Turjak od katerih je med bitko odločilno vlogo odigral ravno Andrej Turjaški, mladi poveljnik kranjskih strelcev. To so mu priznali tudi preostali poveljniki udeleženi v bitki, saj je prejel najvišjo trofejo, plašč Hasana Paše Predojevića. Poturčen poveljnik, srbskega porekla rojen kot Nikola, je med begom pred zmagovito krščansko vojsko utonil v reki Kolpi. Plašč so Turjačani podarili ljubljanski Stolnici, kjer so ga predelali v mašno ogrinjalo, svetnik Sveti Ahac, sicer tudi sam rimski vojak in poveljnik, pa je postal zavetnik znamenitih Turjačanov. S to zmago se je vzpostavilo vojaško ravnotežje v boju proti Turkom, ki so potlej le še redko vdirali na tedanjo Kranjsko in Štajersko. Najlepši razgled na poti se odpre tik pod vasjo Veliki Ločnik, saj se ob jasnem vremenu vidi celotno glavno verigo Kamniško-Savinjskih Alp. Cerkev svetega Ahaca se nahaja v regiji Dolenjska, v podregiji Novomeško-Krška in še ožje v podregiji Dolenjsko podolje.
Preberi več

Za izlete v bližini

pritisni na ikone na zemljevidu

X

Družinski izlet: Izlet je primeren za otroke stare 2 do 3 leta. Pot se večinoma zložno vzpenja, le nekaj minut pot cerkvijo je vzpon zmerno strm. Na tem predelu najmlajšim po potrebi pomagamo pri hoji. Cerkev z ločenim zvonikom s strmo streho in debelimi zidovi je podobna manjši srednjeveški utrdbi, v današnjo obliko pa so jo prezidali plemiči Auerspergi s Turjaka. Otrokom lahko pri cerkvi nadvse slikovito razburkamo domišljijo s pripovedmi o pogumnih vitezih z gradu Turjak, ki so dolgo časa krojili usodo dežele Kranjske. Otroci bodo imeli okoli cerkve tudi obilo varnega prostora za tekanje in igro.

Zahtevnost: Lahka označena pot.

Oprema: Običajna pohodniška obutev.

Višina : 748 m
Izhodišče: 522 m
Višinska razlika: 226 m

Izhodišče: Vozimo se po regionalni cesti Ljubljana - Kočevje. Še pred naseljem Turjak zavijemo levo za vas Veliki Ločnik. Čez nekaj 100 metrov, na prvem križišču, zavijemo desno in parkiramo na ustreznem mestu pred vasjo levo ob cest.

Časi: Izhodišče - Sveti Ahac 30 minut.

Sezona: Vsi letni časi.

Vzpon: S hojo pričnemo po cesti ob kateri smo parkirali. Ko pridemo do prvih hiš vasi Veliki Ločnik nas cesta v desnem ovinku vodi skozi vas. Pot nas pripelje do križišča z razpelom, kjer zavijemo desno. Te ceste se sedaj držimo do zadnje hiše pod gozdom (oktober, 2019), kjer asfaltirana cesta preide v kolovoz in zavije levo. Vodi nas v gozd skozi katerega se zmerno strmo vzpenja. Kmalu kolovoz zavije desno, mi pa na tem ovinku nadaljujemo naravnost za planinskimi markacijami po slabo vidnem kolovozu. Le-ta že po nekaj 10 metrih hoje zavije desno v pobočje in se zooža v pešpot. Pot se hitro obrne levo in nas v dobri minuti pripelje na širok kolovoz, kjer nadaljujemo desno. Po dobri minuti hoje nas markacija usmeri levo v zaplato smrekovega gozda. Smrečje se hitro umakne listovcem, mi pa se držimo naše dobro nadelane pešpoti vse do cerkve Svetega Ahaca na Gori do katere imamo še slabih 10 minut zmernega vzpona.

Povratek: Na izhodišče se vrnemo po isti poti.