Informacije so od izhodišča do vrha razen, če ni označeno drugače. Razdalje in višine so ocenjene na podlagi gps podatkov.
Izlet do Ajdovske jame v bližini Krškega na Dolenjskem nas popelje do enega najstarejših arheoloških najdišč v Sloveniji. Pred približno 6000 leti so tedanji prebivalci Ajdovsko jamo uporabljali kot grobnico, ki je zaradi tega prava redkost ne samo v Sloveniji temveč tudi širše v Evropi. Odkriti grobovi v Ajdovski ...jami predstavljajo hkrati tudi najstarejše grobove pri nas. Umrli so bili izpostavljeni zraku in naravnim procesom telesne razgradnje in šele po razpadu trupla so ostanke pokojnikov pokopali. Umrle so pokopali skupaj z daritvami, tako so ženskam pridali nakit, zapestnice, ogrlice itd., moškim pa orožje ali orodje. Verjetno odvisno od pokojnikove vloge v skupnosti tekom njegovega življenja. Interpretacij kakšni pogrebno-kultni obredi so se dogajali v Ajdovski jami je verjetno toliko kot je njihovih razlagalcev, a prav zagotovo verjetno ne ve nihče. Ena od razlag se nanaša na življenski ciklus človeka, kot so ga s pomočjo Evangelija razlagali zlasti srednješki evropski mistik. Po njej gre človek po smrti v krščanski Raj. Raj so stari Judi opisovali tudi kot svet upodabljanja, mistiki po srednjem veku tudi kot Astralni plan, medtem ko je Jung zanj vpeljal izraz kolektivno nezavedno. Običajen človek Raj najlažje izkusi v sanjah. A ker je Raj tesno povezan z našim fizičnim svetom in njegovim razkrojem, krščanskim Zemeljskim kraljestvom je po določenem času razpadu na osnovne elemente podvržena tudi človekova duša, oziroma človekovo astralno, čustveno telo. In ko se to zgodi, mora pokojnik zapustiti Raj s pomočjo svojega nesmrtnega Duha, mentalnega telesa za katerega sta značilna zlasti sposobnost mišljenja in domišljije. Tedaj človek izkusi tako imenovano krščansko vstajenje in se s svojim duhom dvigne v Nebeško kraljestvo, oziroma Nebesa ki niso več podvržena minljivim vplivom fizičnega sveta, zato v njih izkusi pravo večnost in resnico, oziroma kot pravi Evangelij neposredno božjo voljo. Verjetno so bili ljudje v takratnih časih precej bolj občutljivi za notranje svetove, vsaj izkušnja sanj pa je bila verjetno del njihovega vsakdana. Tako so pokop fizičnih posmrtnih ostankov pokojnikov izvedli šele, ko so opazili, da je človek preko vstajenja zapustil tudi posmrtni svet danes imenovan Raj. Pri tem je zanimivo, da so npr. stari Egipčani za razliko od obiskovalcev Ajdovske jame izpred 6000 let umrle poskušali na vsak način zadržati v t.i. Raju. To so počeli tako z mumificiranjem kot tudi s posmrtnim božanskim oboževanjem npr. faraonov. Od tu izhajajo tudi sočasni pokopi še živih ali žrtvovanih služabnikov z njihovim umrlim gospodarjem, oziroma žrtvovanjem ljudi kot so kasneje tudi na našem prostoru to počeli Kelti in še pozno v srednji vek v pop kulturi tako mistificirani Vikingi. S prepovedjo krvnih žrtvovanj in preko učenja o vstajenju je krščanstvo to prakso pričelo ukinjati, saj poleg ostalega predvsem posega v človekov naravni posmrtni življenjski ciklus. Z drugimi vesedami, krščanstvo je pričelo uveljavljati znanje, ki so ga vsaj 4000 let pred njegovim vznikom verjetno že prakticirali obiskovalci Ajdovske jame, a je bilo tekom časa izrojeno v čaščenje pokojnikov kot božanskih bitij, kar ti vsekakor niso bili.
Izlet do arheološkega najdišča Ajdovska jama se nahaja v regiji Dolenjska, podregiji Novomeško-Krška ter še ožje v podregiji Krško, Senovsko in Bizeljsko gričevje, oziroma lahko tudi Krško gričevje.
Za izlete v bližini
pritisni na ikone na zemljevidu
X
Družinski izlet: Izlet do Ajdovske jame bodo zlahka prehodili otroci, ki so vajeni hoditi in so stari vsaj 2 do 3 leta. Izlet je primeren tudi za otroke mlajše od 2 let, a ga ne moremo opraviti z vozičkom za otroke, zato otrokom pri hoji po potrebi pomagamo z nošenjem. Zlasti pod Ajdovsko jamo bodo otroci našli veliko varnega prostora za igro. Otroško domišljijo bomo zlahka razburkali s pripovedjo o starodavnih obiskovalcih Ajdovske jame, ki velja za eno najstarejših arheoloških najdišč v Sloveniji.
Izhodišče: Vozimo se po dolenjski avtocesti. Zapustimo jo na izvozu Drnovo, kjer nato nadaljujemo z vožnjo proti Krškemu. Na drugem rondoju izberemo skrajni levi izhod, smer Velika vas in nato sledimo prednostni cesti proti Raki in Smledniku. Še pred koncem Velike vasi na vrhu klanca zavijemo desno proti Senušam. Cesta nas skozi gozd naprej pripelje v vas Brezje pri Senušah. Tam v prvem križišču peljemo naravnost proti Brezovski Gori, Ajdovski jami. Ko po nekaj sto metrih vožnje pridemo v vas Brezovska Gora, se po glavni cesti vozimo še približno 1500 metrov, kjer nato parkiramo na urejenem parkirišču namenjenemu ogledu Ajdovske jame.
Vzpon: S parkirišča stopimo na ozko lokalno cesti, ki se spušča desno navzdol. Ko se cesta spusti do dna kraškega dola na robu katerega se nahaja Ajdovska jama zavije levo. Po cesti se sprehodimo skozi pas gozda in ko je gozd za nami smo pozorni na turistično tablo Ajdovske jame, ki nas usmeri desno na kolovoz, ki je bil v času našega obiska precej slabo viden. Po kolovozu, ves čas ob robu kraškega dola, se nato sprehodimo do Ajdovske jame, ki ni daleč.
