Ptuj

Pri našem potepanju po Sloveniji moramo vsaj enkrat obiskati tudi mesto Ptuj. Njegovo staro mestno jedro z mogočnim gradom na razglednem grajskem griču predstavlja vrh stare mestne arhitekture pri nas in se postavlja ob bok staremu mestnemu jedru Ljubljane, Piranu in Škofji Loki. Opisan izlet je zgolj naš predlog, ki ga lahko dopolnimo z obiskom muzejev, cerkva ali ... pohajkovanjem po širšem mestnem območju. Mesto je v svoji dolgi, skoraj dvatisočletni pisni zgodovini, pogosto igralo precej bolj pomembno vlogo kot danes, ko je gospodarsko in upravno v senci štajerske prestolnice Maribora, zato je prav, da na kratko predstavimo njegovo dolgo zgodovino.
Ptuj je najstarejše slovensko celinsko mesto. Mestno območje je bilo poseljeno že v kameni dobi ter kasneje v pozni železni dobi. Mesto je bilo prvič pisno omenjeno že leta 69, ko je Tacit pisal o posvetu panonskih vojaških poveljnikov v taboru XIII. rimske legije Gemine. V času Pax Romane je bil Ptuj občasno sedež kar dveh rimskih legij iz česar zgodovinarji sklepajo, da je v svojem največjem obsegu, za časa Rimskega imperija, v njem živelo tudi do sto tisoč ljudi, v veliki meri povezanih z legijama. Ptuj je v 3. stoletju postal največje in najpomembnejše mesto na Slovenskem. Z okolico je štel do trideset tisoč prebivalcev in je bil tako celo večje od takratnega Londona in Dunaja. Konec četretega stoletja so mesto zasedli Goti. Sredi petega stoletja se je na Ptuju rodila mati zadnjega zahodno-rimskega cesarja Romula Avgusta, mesto pa so opustošili Huni. Konec šestega stoletja so se v okolico mesta pričeli naseljevati Slovani. Mesto je v prihodnjih stoletjih pogosto menjalo svoje vladarje. Konec devetega stoletja je bilo posest panonskih knezov Pribine in Koclja, zasedli so ga Ogri, kasneje pa se bilo mesto dolgo časa v rokah Salzburške nadškofije. Srednjeveški Ptuj je zlasti zanamovala mogočna srednjeveška rodbina gospodov Ptujskih, ki so imeli mestni grad v fevdni posesti. Prvi med njimi se omenja Friderik I - Friderich de Bethowe. Meje srednjeveških kraljestev in cesarstev so bile v tistem času prožne, njihov potek pa je bil odvisen predvsem od vojne sreče stalno bojujočih se sosedov. Tako so gospodje Ptujski v desetletjih stalnih bojev z Ogrskimi sosedi meje svojih posesti počasi pomikali proti vzhodu. Zahodno mejo Ogrskega kraljestva, ki je segala vse do Velike Nedelje in preko Slovenskih goric proti severu so uspešno pomikali proti reki Muri in preko nje. Ptuj se nahaja v regiji Štajerska in Prekmurje in v podregiji Podravska. Še ožje se nahaja v podregiji Dravska ravan.
Preberi več

Za izlete v bližini

pritisni na ikone na zemljevidu

X

Družinski izlet: Izlet je primeren za otroke, ki so komaj shodili. Če se z gradu spustimo po poti vzpona, pa ga lahko opravimo tudi z vozičkom za otroke. Opisan izlet bodo zmogli prehoditi otroci stari 2 do 3 leta. Po potrebi jim na poti pomagamo pri hoji.

Zahtevnost: Lahka označena pot.

Oprema: Običajna, lahka obutev.

Izhodišče: 223 m
Višina: 285 m
Višinska razlika: 62 m

Izhodišče: Vozimo se po štajerski avtocesti. Držimo se smeri za Maribor in nato smeri za Ptuj. Avtocesto zapustimo na izvozu za Ptuj center, Terme Ptuj. Sledimo oznakam, ki nas vodijo proti centru Ptuja in Termam Ptuj. Kar nekaj časa se peljemo po Mariborski cesti. Že v predmestju Ptuja smo pozorni na rjavo tablo poleg manjše Mercatorjeve trgovine (april, 2017), ki nas na večjem križišču usmerja levo za Terme Ptuj in Ormož. Po tej cesti se vozimo morda sto metrov, ko na večjem križišču še pred reko Dravo zavijemo levo proti Termam. Na naslednjem križišču se držimo desno. Za njim hitro pridemo do Term Ptuj, kjer parkiramo na ustreznem mestu.

Časi: Celoten izlet nam bo, skupaj z ogledovanjem mesta, vzel približno 1 uro in pol hoje.

Sezona: Vsi letni časi.

Vzpon: Na izhodišču pričnemo s hojo ob ograji (apirl, 2017) in ji sledimo do nasipa pri reki Dravi. Nato se po nasipu sprehodimo do mosta za pešče in kolesarje in po njem prečkamo Dravo. Nadaljujemo levo po Dravski ulici in nato desno naprej po Cofovi ulici, kjer gremo proti na Muzejskemu trgu. Nasproti Dominikanskega samostana stopimo desno proti gradu in se vzpnemo na njegovo prostrano in razgledno dvorišče.

Povratek: Takoj za grajskimi vrati zavijemo levo navzdol po stopnicah. Po grajski ulici se spustimo na Slovenski trg in nato po Murkovi ulici navzdol. Na Mestnem trgu gremo desno na Krempljevo ulico. Pred sodiščem zavijemo desno proti Aškerčevi ulici, kjer se držimo desno, nato pa levo stopimo na Vrazov trg. Tu gremo desno po Jadranski ulici vse do reke Drave od koder se na izhodišče vrnemo po isti poti.