Velika Montura je razgledna in brezpotna gora, ki se nahaja med Komno in Krnskim pogorjem ter visoko nad Lepeno. Ima prostran in razgleden vrh s katerega se vidi Krnsko jezero. Na gori nikakor ne bomo spregledali zahodnih sten Bogatina in Mahavščka, oziroma Malega Bogatina in Bogatina, kot se tudi reče Mahavščku. Iz Komne precej neizraziti gori tu pokažeta povsem ...
Za izlete v bližini
pritisni na ikone na zemljevidu
Zahtevnost: Lahka označena pot, vršni del poti lahko brezpotje.
Oprema: Običajna pohodniška oprema, pozimi cepin in dereze.
Izhodišče: 653 m
Višina izleta: 1958 m
Višinska razlika: 1305 m
Izhodišče: Vozimo se po gorenjski avtocesti. Zapustimo jo na izvozu za Lesce in se preko Bleda in Bohinjske Bistrice zapeljemo do Ribčevega Laza. Tu zavijemo levo proti Ukancu. V Ukancu se držimo naravnost za slap Savico. Zapeljemo se do konca naše ceste. Parkiramo na velikem parkirišču ob planinskem domu Savica. Parkirišče je tekom glavne turistične sezone plačljivo.
Časi: Dom pri Savici - Bogatinsko sedlo 4 ure, Bogatinsko sedlo - Velika Montura 1 ura, skupaj 5 ur.
Sezona: Vsi letni časi.
Vzpon: Mimo planinskega doma Savica stopimo na pešpot, ki nas vodi do Doma na Komni in do Koče pod Bogatinom. Po dobri minuti hoje pridemo do vhoda za pot do slapa Savica. Tu se držimo levo in sledimo planinskemu smerokazu za Dom na Komni. Hodimo po mulatjeri, ki se v okljukih večinoma zmerno vzpenja v sicer strmo gozdnato pobočje. Že visoko pod robom planote pešpot zavije desno v grapo imenovano Pekel. Pot kmalu ponovno zavije desno in se še naprej vzpenja v okljukih. Višje gremo mimo manjšega spodmola z jamo. Še naprej se držimo naše poti. Nekaj minut hoje pod Domom na Komni gremo mimo razcepa za Črno jezero. Po nadaljni dobri minuti hoje pridemo do naslednjega razpotja, kjer je levo Dom na Komni, gremo pa desno proti Koči pod Bogatinom. Sledita dve med sabo le nekaj minut oddaljeni razpotji, kjer se držimo desno. Naša pot se za drugim razpotjem položi in kmalu, po nekaj minutah hoje, pod sabo v prostrani kotlini planine Na Kraju zagledamo Kočo pod Bogatinom.
Še naprej se držimo naše poti, ki nas v zmernem vzponu vodi proti Bogatinskemu sedlu. Višje že precej pod vrhom pridemo do razpotja, kjer gre desno bližnjica, bolj strma pot za sedlo. Glede na razpoložljiv čas in moč se odločimo za smer poti, ki nas končno pripelje na Bogatinsko sedlo. Na njemu se nahaja razpotja, kjer gre levo pot na Bogatin in Mahavšček, desno pa proti Lanževici. Mi se držimo poti naravnost v smeri za Krn in Kočo pri Krnskem jezeru.
Pot, oziroma mulatjera nas vodi mimo že močno razvaljene karavle vrh Bogatinskega sedla, kjer se obrne navzdol. Sprva se spušča zmerno, nato pa spust še nekoliko popusti in pot, ki nas vodi skozi dolino proti Veliki Monturi postane zložna. Med hojo smo pozorni na stezico, ki se prečno vzpenja preko vzhodnega travnatega pobočja Velike Monture. Ko pridemo do dna doline smo pozorni na napis Krn desnno na skali manjšega kuclja. Ko je le-ta za nami, se desno odcepi pot za kaverno pot vrhom kuclja. Tu gremo še dobrih deset korakov naprej, kjer bomo pri markaciji (oktober, 2018) zavili desno. Sledimo manjšim možicem (oktober, 2018), oziroma valovitemu travnatemu terenu. Po približno 50 do 100 metrih hoje zavijemo levo in se povzpnemo do slabo vidne nemarkirane stezice na vzhodnem pobočju Velike Monture, ki smo jo opazili med spustom z Bogatinskega sedla. Vzpenjanje po stezici, ki postaja vedno bolj razgledna zlasti proti zahodni steni Bogatina in Mahavščka je sprva zmerno, višje pa vzpon postane strm. Občasno je zlasti na travnatih predelih pobočja stezica slabše vidna, a je orientacija lahka. Stezice se držimo vse do travnatega sedelca med nizkim z ruševjem poraščenim vrhom desno in vršnim pobočjem Velike Monture levo.
Na sedlu zavijemo levo proti pobočju Velike Monture. Sledimo stezici, ki se vzpenja v stranski greben nad sedlom. Po nekaj korakih zavijemo levo in se hitro povzpnemo na široko in položno mulatjero. Vodi nas mimo ostankov Rapalske meje, držimo se je do njenega konca, kjer gremo zložno naprej. Tu imamo do vrha še približno 10 minut hoje. Nato zavijemo levo v pobočje. Le-to ni pretirano strmo in nam med hojo nudi dobro oporo. Med vzponom so nam deloma v pomoč morebitni možici (oktober, 2018), sicer pa po občutku iščemo prehod po terenu, ki ni težaven.
Sestop: Na izhodišče se vrnemo po isti poti.
