Košutica

Košuticara imenovana tudi Ljubeljska Baba se nahaja na grebenu med Ljubeljem in Velikim vrhom. Iz doline je ni lahko videti, saj se skriva za mogočnimi severnimi ostenji Košute. Kljub temu je gora je zelo razgledna. Preko Košutice lahko naredimo izvrstno krožno pot. V tem primeru je najbolje, da se nanjo odpravimo po... vzhodni smeri preko Hajnževega sedla. Ta smer, ki je markirana z rdečimi črtami velja za zahtevno, saj nas pot vodi po ozkem, prepadnem in na posameznih predelih tudi deloma izpostavljenem stranskem grebenu Košutice. Vzpon je občasno tudi precej strm, a je pot na ključnih mestih varovana z jeklenicami. Krožno se vračamo po zahodni smeri, ki velja za lahko. Ta smer je primerna tudi za tiste, ki si želijo na Košutico, a jim ni do zahtevnega vzpona. Ob vznožju vršnih sten Košutice se nahaja samotna in zelo lepa planina Korošica, kjer se naša krožna pot zaokroži. Gorenjska, Bovška in Koroška in v podregiji Karavnake in še ožje v podregiji Zahodne Karavanke.
Preberi več

Zahtevnost: Zahtevna označena pot.

Oprema: Običajna pohodniška oprema in čelada.

Višina: 1968 m
Višina izhodišča: 910 m
Višinska razlika na poti: 1058 m

Izhodišče: Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Ljubelj in cesti naprej sledimo proti mejnemu prehodu. Ko je Tržič že za nami nas cesta vodi skozi dolg predor. Za predorom se vozimo po rahlo ovinkasti cesti. Ko pridemo do prvega nekoliko bolj ostrega levega ovinka, smo na desni strani ceste pozorni na makadamsko cesto, ki vodi v gozd. Zavijemo na to cesto in parkiramo. Lahko pa se po slabšem makadamu zapeljemo tudi naprej (cca. 300 m), kjer parkiramo na naslednjem parkirišču.

Časi: Izhodišče - Košutica (vzhodna zahtevna pot): 2 ure 50 minut.

Sezona: Vsi letni časi, zgolj v suhem. Pozimi v snegu se pot priporoča le zelo izkušenim gornikom.

Vzpon: S parkirišča na Vrančku gremo naprej po gozdni makadamski cesti. Sprva se vzpenja pretežno zmerno strmo, nato pa višje, ko prečkamo potok, postane vzpon bolj strm. Nato hitro ponovno pridemo v gozd, strmina pa ne popušča vse do ograde planine Korošice. Gremo preko ograde naprej po makadamski cesti. Pot se za ogrado hitro položi, vodi pa nas preko spodnjega predela planine Korošice. Sledi ponovno bolj strm vzpon skozi gozd, ki nas pripelje do naslednjega predela planine Korošice. Tudi tu hitro pridemo v gozd skozi katerega se pot strmo vzpenja. Sledi naslednji predel planine ter nato ponovno kratka hoja skozi gozd, ki nas končno pripelje do osrednjega predela planine Korošice in pastirske koče (nižje do koče vodi bližnjica). Pri koči sledimo smerokazu za Hajnževo sedlo desno navzgor. Povzpnemo se do roba planine, kjer pot zavije levo. Kmalu nas pripelje do ruševja skozi katerega se pričnemo vzpenjati. Ozka planinska pešpot se pretežno zmerno vzpenja skozi večinoma mešan gozd proti Hajnževemu sedlu. Ko se višje že med ruševjem teren položi, smo tik pod Hajnževim sedlom.
Na sedlu se nahaja razpotje, desno gre zelo zahtevna pot na Veliki vrh, naravnost planinska pot po kateri lahko po avstrijski smeri obhodimo Košutico in levo zahtevna smer za Košutico (označena z rdečimi črtami, september, 2023).
Na sedlu zavijemo levo za Košutico. Pot se prične zmerno strmo vzpenjati v vršno vzhodno pobočje Košutce, ki je sprva poraščeno z ruševjem. Vedno bolj razgledna pot postane višje bolj strma in gruščnata. V nadaljevanju postane vzpon zelo strm, zato si na posameznih predelih poti po potrebi pomagamo z rokami. Strmina, ki nas izmenično vodi skozi zaplate ruševja ali preko travnatih predelov ne popusti vse do vrha vzhodnega stranskega grebena Košutice. Tu hodimo po državni meji z Avstrijo. Pot nas nato pripelje do nekaj metrov dolgega ozkega in zelo izpostavljenega prehoda preko grebena, ki mu sledi strm skalnat predel varovan z jeklenico. V nekaj korakih pridemo vrh grebena ter se nato ponovno v nekaj korakov spustimo ponovno preko zoožanega grebena. Sledi grebenska dokaj izpostavljena, a zelo lepa in razgledna pot, kjer moramo ves čas paziti na korak. Ko prečimo posamezne predele poti tik pod vrhom grebena je komaj dovolj prostora za varen korak, a imamo na voljo dovolj oprijema tako za roke kot za noge. Pri tem je potrebno povedati, da se greben ne zooža več tako kot povsem na začetku tik pred prvimi jeklenicami. Sledi zelo strm vzpon po vršnem pobočju vzhodnega predvrha Košutice. Pobočje je precej skalnato zato smo pozorni na rdeče črte, ki označujejo pot, saj ta sicer ni vidna.
Sledi navpičen spust v škrbino med vrhovoma Košutice. Jeklenica je ohlapna (september, 2023), spust pa ni dolg, le nekaj metrov, a je vseeno potrebna previdnost, saj je težko najti oporo za noge. Ko smo v škrbini sledi kratek in strm ne preveč zahteven vzpon prav tako varovan z jeklenico, ki nas pripelje na vrh Košutice.

Sestop: Na izhodišče se vračamo po zahodnem pobočju Košutice. Ta pot je lahka in nezahtevna. Gremo naprej po grebenu Košutice. Pot sprva ni prestrma, nato pa hitro postane bolj gruščnata, spust pa strmejši. Na posameznih predelih si zaradi nevarnosti zdrsa po potrebi pomagamo z rokami, a ker imamo ves čas na voljo dovolj oprijema za roke, nam hoja ne dela nobenih težav (september, 2023). Tudi nižje med ruševjem strmina ne popušča, pot pa je še naprej gruščanta. Pešpot nas sicer vodi pretežno vrh zahodnega grebena. Nižje, še vedno na grebenu se teren razširi, strmina pa nekoliko popusti. Sedaj hitro pridemo do razpotja, kjer je naravnost smer za Ljubelj, desno v Avstriji pa Hajnžev graben. Na tem razpotju (september, 2023) zavijemo levo na neoznačeno stezo, ki po nekaj korakih postane dobro nadelana, vodi pa nas proti planini Korošici. Pot nas skozi pretežno iglast gozd prečno na pobočje pripelje do osrednjega predela planine Korošice, kjer se nahaja tudi pastirska koča. Od tu se sedaj na izhodišče vrnemo po poti vzpona.