Rodik - Mitski park

Mitski park Rodik nas popelje v z ljudskim izročilom prekrito preteklost starodavne vasice. Rodičani so nekoč živeli na meji med trdim tuzemskim svetom in s tankim pajčolanom zakritim onostranstvom. In tako kot je skrivnostni oni svet pomešan s spominom na nekdanje prebivalce antične Ajdoviščine posegal v njihov vsak dan, so se tekom časa tudi Rodičani naučili posegati v ta skrivnostni svet bajeslovnih bitij in magičnih moči.
Že za začetku poti, še v ...Rodiku gremo mimo kamnitega križa, kužnega znamenja na Vajelcah. Postavili so ga v zahvalo sveti Notburgi, ki jih je rešila kuge. Na znamenje Rodičani niso postavili kipa dobre svetnice, temveč so se raje odločili za starodaven simbol, ključ do vseh skrivnosti tega in onega sveta. Vrh kužnega znamenja so postavili enakokraki križ z majhnim anglečkom v vsakem kraku in križanim Jezusom na sredini. Križ nam govori, da se naš in oni svet podrejata zakonom štirim elementov, medtem ko nas upodobljeni Jezus med drugim tudi opozarja, da čeprav so naravni zakoni večni se metode rokovanja z njimi s časom spreminjajo. Umetnosti, ki se je ukvarjala z njihovim rokovanjem so nekoč rekli magija in ta je imela vsaj po izročilu v Rodiku zelo dolgo tradicijo.
Da to starodavno znanje v vasi ni zamrlo niti s krščanstvom, ampak se ga je očitno nalezla tudi duhovščina priča zapis o procesiji s katero so konec 19. stoletja odšli izganjat vodnega Kačona s hriba Čuk vrh Rodika.
Nedaleč od majcenega jezerca vrh Čuka preko katerega je v ta svet vstopal Kačon se nahaja Ajdovščina. Pot nas vodi preko nekdanje antične naselbine Rundiktov katere neposredni nasledniki so po izročilu današnji prebivalci Rodika.
Eden od mitov pripoveduje, da je spodaj pod Ajdovščino na Njivicah prebival cigan kovač. S pretvezo je k sebi vabil popotnike in jih skrajšal na dolžino svoje okovane postelje tako, da jim je odsekal glavo in noge. Nato si je prisvojil njihovo imetje, prekoval njihove konje in vse to prodal po okoliških krajih.
Če pogledamo kruto zgodbo iz "tega" sveta jo zlahka povežemo z morebitnimi človeškimi žrtvovanji nekdanjih prebivalcev Ajdovščine in ker so ti že davno nazaj izginili so jih pač nadomestili vsega po krivem ali pa tudi ne obtoženi cigani.
Zgodba pa dobi precej drugačen pridih, če jo pogledamo iz "onega" sveta. Ne samo po srednjeveški in kasnejši zahodni mistični tradiciji, temveč tudi po antični tradiciji je cigan pogosto nosilec skrivnostnih znanj. Po starodavnem izročilu so ravno cigani izdelali prvi Tarot, karte za prerokovanje v katerih so zapisane vse skrivnosti našega obstoja. Tudi kovač ima globoko simboliko, ki se v alkemiji povezuje z duhovno preobrazbo, saj navsezadnje kovač s pomočjo ognja surovo železo preoblikuje v meče, pentakle in ostala magična orodja. Železne kovane ograje, ki jih lahko vidimo v cerkvah imajo poleg fizične ločitve globok simbolen pomen ločitve svetega duhovnega od tuzemskega sveta.
Če se vrnemo h kamnitemu križu štirih elementov na začetku vasi, je cigan popotnikom odsekal glavo, ki simbolizira ogenj, človekov nadjaz, ki prihaja iz božanskega Stvarjenja in noge, ki simbolizirajo zemljo, oziroma naše fizično telo. Na okovani postelji sta mu tako ostala zrak, oziroma Duh ali um in voda, oziroma čustva, ki bivajo v Duši. Nato je prekoval popotnikove konje in jih skupaj z ukradeno kramo prodal. Konj je po duhovnih izročilih zelo kompleksen simbol, a ena njegovih glavnih vlog je nošenje duše in tudi duhovni prehod med svetovi... Izročilo govori naprej, da je na tem kraju strašilo, duše pa so se v obliki visokih plamenov vicale.
Morda je mit o Njivicah spomin ali pa konkretno poročilo o črnem obredu, kjer je bil cilj "cigana kovača" prikovanje duš nesrečnih popotnikov na ta svet. Kaj je tako "prikovano" dušo čakalo po obredu je seveda drugo vprašanje...
V bližini Rodika se lahko odpravimo na izlet, ki nas popelje v svet nič manj skrivnostnega Škocjana, se sprehodimo do Divaške jame ali gremo na izvrsten krožen izlet po Tigrovski poti, kjer bomo šli mimo več slapišč in vhodov v kraške jame.
Rodik se nahaja v regiji izletov Primorska in Notranjska in v podregiji Obalno-Kraška.
Preberi več

Za izlete v bližini

pritisni na ikone na zemljevidu

X

Družinski izlet: Izlet na hrib Čuk nad Rodikom in Ajdovščino, kjer nas pot vodi mimo ostankov antične naselbine, je primeren za otroke stare 3 do 4 leta. Pot ni nikjer strma. Ker veliko večino poti, razen na začetku skozi vas Rodik, hodimo skozi listnat gozd je izlet primeren tudi za vroče poletne dni. Izlet nas vodi po Mitskem parku, ki je na posameznih točkah poti skozi gozd opremljen s kamnitimi skulpturami, ki slikovito in včasih tudi nekoliko srhljivo dopolnjujejo še vedno ohranjene zgodbe povezane s kraji do katerih nas vodi krožen izlet. Te zgodbe najdemo v skrinjicah poleg kamnitih skulptur (september, 2024).

Zahtevnost: Lahka označena pot.

Oprema: Lahka športna ali pohodniška obutev.

Hrib Ajdovščina: 804 m
Izhodišče pri vaškem domu Rodik: 566 m
Višinska razlika: 238 m
Višinska razlika na poti približno: 260 m.

Izhodišče: Primorsko avtocesto zapustimo na izvozu za Kozino. Na prvem krožnem križišču, ki se nahaja poleg avtoceste nadaljujemo z vožnjo proti Kopru in Kozini. Cesta nas pripelje do bencinske črpalke za katero takoj zavijemo levo. Hitro pridemo do naslednjega križišča, kjer zavijemo levo na Istrsko ulico. Ta nas pripelje do krožnega križišča, kjer zavijemo proti Rodiku. Te ceste se sedaj držimo vse do Rodika. Po mostu prečkamo železniško progo in se po glavni cesti zapeljemo v zgornji del naselja, kjer parkiramo pred vaškim domom.

Časi: Rodik - antična naselbina Ajdovščina 55 minut, Ajdovščina - Rodik 55 minut. S postanki in branjem s posameznimi kraji povezanih zgodb si lahko izlet podaljšamo tudi za dve uri ali več.

Sezona: Vsi letni časi.

Vzpon: Z izhodišča pred vaškim domom gremo levo naprej skozi vas. Hitro gremo mimo Centra za obiskovalce ter znamenitega kužnega znamenja. Višje cesta zavije desno in nas pripelje do manjšega krožnega križišča s spomenikom. Tu zavijemo levo na vzpenjajočo cesto in nato čez približno 100 metrov ponovno levo. Pot že čez 30 metrov zavije desno in se nato vzpenja navzgor skozi vas. Lokalna cesta se nato mimo vodnega zajetja vzpne nad vas Rodik. Takoj za vodnim zajetjem, na robu gozda, se asfaltirana cesta prelevi v makadamsko. Zmerno vzpenjajoče makadamske ceste se na poti skozi gozd držimo do prvega razpotja, kjer zavijemo ostro desno nazaj na ožjo makdamsko cesto. Te poti se sedaj držimo kar nekaj časa. Ko pridemo višje do konca gozdnatega grebena se naša pot obrne levo. Kmalu za tem pridemo do kraja imenovanega Na Jezeru. Tu se vrh hriba Čuk nahaja manjše naravno jezerce in kamnita skulptura Kačona.
. Nato s hojo nadaljujemo naprej po kolovozu, ki nas vodi vrh grebena. Hitro pridemo do razpotja kolovozov, kjer se držimo levo. Pot nas vodi mimo kamna z napisom Ajdovščina, ki označuje območje velike antične naselbine. Še naprej se držimo našega kolovoza, ki nas vodi skozi gozd. Kmalu gremo preko nekdanjega gradišča, ki ga označujejo kupi kamenja. Pot nas pripelje do roba, kjer sta na robu gradišča kamniti skulpturi. Tu se prične teren spuščati, držimo pa se oznak Mitskega parka Rodik, ki nas vodijo desno navzdol. Zložna in komaj vidna pešpot nas vodi preko obzidja nekdanjega gradišča navzdol skozi gozd. Tu so nam v pomoč oznake Mitskega parka, saj je pešpot precej slabo nadelana. Nižje se pešpot hitro prelevi v ozek kolovoz, ki nas pripelje do naslednjega kolovoza po katerem gremo naprej levo. Že po morda 50 metrih hoje pridemo do makadamske ceste. Tu gremom desno in po morda 2 minutah hoje pridemo do Njivic, kjer nas pričaka naslednja skulptura in zgodba Mitskega parka Rodik.
.

Povratek: Z Njivic se vrnemo do makadamske ceste in gremo levo. Po tej cesti se nato vračamo proti izhodišču vse do točke zaokrožitve poti od koder se na izhodiščče vrnemo po isti poti. Še prej pa smo pozorni na oznake, ki nas pripeljejo do kraja Kobilja glava. Od makadamske ceste do Kobilje glave bomo hodili debelo minuto. Tu so skulpture daleč najbolj slikovite in tudi precej srhljive. Ko se vrnemo s Kobilje glave nazaj na makadamsko cesto smo nižje še pozorni na oznake za Robido. Tudi do tega kraja, kjer je po izročilu v razvalinah gradu živela bela kača, ni daleč.