NOVI IZLETI

Pot na Veliki Draški vrh je neoznačena in zahtevna, vendar dobro nadelana. Telovadba med gostim ruševjem je pripravana na spanec na udobno širokem in zaobljenem vrhu gore, čeprav ga ne prikličemo zlahka. Razgledi na sosednje Julijce pospešijo kri v žilah in radovednost ali je na naslednjem vrhu tudi tako lepo.

Preberite več …

Pisali smo že o tem, da ima veliko mest na Slovenskem svoj mestni vrh. Pokljuka je sicer prostrana gozdnata planota, pa vendar lahko mirno rečemo, da je Viševnik njen mestni vrh. Je lahko dostopen, obljuden in osamel dvatisočak, ki vabi številne planince v vseh letnih časih. Iz njega se nam Pokljuka razgrne v vsej svoji temni širini in globini, ki priklen naš začuden pogled, da zlahka pozabimo na višje vrhove Julijcev za nami.

Preberite več …

Mali Draški vrh ima upravičeno svoje ime, če njegovo višino primerjavo z zahodnim soimenjakom Velikim Draškim vrhom. Ampak včasih višina ni edino merilo. Ko premagamo njegovo neoznačeno in strmo južno steno in se iz ozkega vrha ozremo globoko v dolino Krme se počutimo precej višje kot smo v resnici. Mali Veliki Draški vrh bi bilo prav tako ustrezno ime te gore.

Preberite več …

Ribnik Vrbje tik ob reki Savinji je zatočišče številnih sprehajalcev. Lesene skulpture ob njemu bolj kot na dvožive prebivalce v ribniku in pernate lovce nanje opozarjajo na vodno energijo, ki teče tu mimo. Morda ni naključje, da ob njemu gojijo hmelj, nepogrešljivo sestavino še ene nekoliko bolj penaste tekoče energije.

Preberite več …

Goče so že od nekdaj prav posebna vas. Govori se, da je tu nekoč tudi poleti snežilo. Pot zmaja, ki se je v poletni vročini plazil tod mimo je v njegovi hladni senci snežil na vas. To nenavadno nadlogo so domačini rešili s pomočjo Marije Snežne. Zmaju je stopila na rep v kapelici nad vasjo. V cerkvi posvečeni isti Mariji na razglednem Obeluncu ga je ukrotil sveti Jurij in nedaleč stran v Erzelju nadangel Mihael.

Preberite več …

Ob prvem obisku jame Pekel nas nad vhodom vanjo preseneti jasno prepoznavna človeška podoba. V dolgem razkoraku je sklonjena naprej in zdi se, kot da z rokami grabi ven na svetlo. Katera moč ji je preprečile namero in jo vklenila v skalo danes ne vemo več. Nekoč, ko so še verjeli, da življenja ne zajemamo samo z očmi in rokami so v njej prepoznali samega peklenščka. Po njemu so poimenovali jamo in rečico, ki priteče iz nje, da ne pozabimo kdo je okamenelo bitje.

Preberite več …

Potoku Grabnarica tik pod vasmi na robu grabna pod hribovito Jelovico je uspelo ustaviti čas. Ko hodimo po številnih brveh preko lenih meandrov in mimo močvar pozabimo, da je nedaleč stran hitra civilizacija. Miren in samosvoj svet Grabnarice spodbuja domišljijo v kateri oživijo že razvaljene podobe še ne tako oddaljenega časa.

Preberite več …

Koliševka Risnik je nastala z udor stropa mogočne podzemne jame. Le-tega je voda počasi, vendar vztrajno raztapljala, dokler ni popustil. Morda pa je legendarna Atlantida tako izginila. Mesto ni preplavila voda, temveč mu je spodjedla na videz trdne temelje. V obeh primerih je rezultat isti, krivec je isti, le tehnika je drugačna. Na to bodo morali misliti arheologi, ko bodo podmornice zamenjali za kramp in lopato.

Preberite več …

Domačin Gregor Žiberna znan kot Tentava je rad rinil pod zemljo. Proslavil se je z breznom Kačna jama, ampak njegov kronski dragulj je bila Divaška jama. Njena sijoča lepota je privabila tudi znamenitega psihoanalitika Sigmunda Freuda. Le-ta seveda ni mogel iz svoje kože. Bolj kot jama, so ga zanimale globine duše Tentave v katerem je prepoznal propadlega genija.

Preberite več …

Ledena jama v svojih globinah skriva pravi ledenik. Hlad in tema, ki zevata iz njenega žrela se zdi kot da sežeta do središča zemlje in še globje, če nam le ne bi vcepili v glavo, da je globoko tam spodaj vroče...

Preberite več …

Maribora ima svoje Pohorje, Ljubljana ima Šmarno goro..., Kočevje pa ima Mestni vrh. Hrib ima pravo ime, saj se dviga neposredno nad mestom. Ampak za razliko od ostalih mestnih vrhov ima eno majčkeno posebnost. Njegova velika priljubljenost med domačini nam varljivo prežene zavedanje, da smo dejansko sredi divjine in tudi medvedov se tu ne bojimo. Domačini bi rekli, da je to povsem normalno... že, ampak mi nismo iz kočevskega!

Preberite več …

Nekatere vrhove obiščemo zaradi razgleda, adrenalina, ki ga sprožajo, ko smo v steni, napora s katerim premagujemo predvsem sami sebe, samote, zaradi žigov, fotk, ki jih damo na facebook in smo vedno veseli na njih... Ampak za Nagelbihl ne velja nič od tega. Je nerazgleden in neizrazit vrh sredi kočevskih gozdov visoke Stojne. Nanj gremo zaradi imena. Kateri vrh ima še tako nenavadno ime? Nagelbihl, Nagelbihl... le kaj pomeni in od kod prihaja? Nagelbihl...

Preberite več …

Izpostavljen in razgleden greben s cerkvico Svetega Miklavža nad Moravško dolino danes častimo predvsem pohodniki. Pred nami so se k njemu obračali splavarji na reki Savi. Dokler so videli cerkvico, varuhinjo zgornje Save so bili varno pod zavetjem darežljivega svetnik. Pred njimi so se v njeno zatočišče, nekoč protiturški tabor, zatekali domačini. In pred njimi so na temu mestu v templju pogani častili zaklade, ki jih še vedno skriva sosednji Cicelj.

Preberite več …

Cicelj je skrivnosten hrib. Legenda pravi, da na svojih severnih pobočjih skriva zaklad gradu Tuštanj. Morda je to eden redkih odkritih zakladov pri nas in morda ga je odkril prav Jurij Vega. Le-ta se je rodil v vasi Zagorica na južnih pobočjih Ciclja. Kako bi si drugače razložili njegov izjemen um, bogastvo in slavo. Ali mu je zaklad prinesel srečo je druga zgodba. Domačini vedo povedati, da sem pa tja še danes kopljejo po senčnih gozdovih hriba, ampak z lopato in krampom ga ne bodo najdli.

Preberite več …

To so navodila za izkop skrivnostnega zaklada skritega nekje na Gradiškem griču. Na cvetno nedeljo blagoslovite leskove šibe. Nato z njimi, ko ura odbije polnoč, naredite ris na križpotju blizu razvalin, kjer se ne sliši cerkvenega zvona. Prikličite čuvaja zaklada in nikar se ga ne ustrašite. Ko se približa risu se ga trikrat dotaknite s šibo. Tako izgubi vso moč. Počakajte na jutranjo zoro in pojdite domov spat. Počakajte na kresno noč. Ponoči pojdite na grič in ko odbije polnoč poiščite vrelec modrega plamena. Označuje zaklad, ki ga lahko sedaj varno, vendar obvezno molče in brez strahu, izkopljete.

Preberite več …

Žagerski mlin ne skriva, da je star več kot 250 let. Je eden zadnjih te vrste pri nas. Kljub neposredni bližini ceste ob njemu vlada mir. K temu veliko pripomore voda, ki se v curku zliva mimo mlina in preglasi vsak šum, iz ceste ali glave, ki ne spada v ta lep kotiček sožitja človeških in naravnih rok.

Preberite več …

Od široke in svetle makadamske cesto do Hrvatove jame vodi nekaj sto metrov dolga, že precej zapuščena gozdna pot. Vodi nas skozi zaraščen in tih gozd ravno dovolj globoko, da nam pospeši korak in radovedno domišljijo. Ko končno stojimo pred vhodom v jamo zremo v prebivališče skrivnostnega možakarja. Davno nazaj se je vanjo zatekel in domačini so ga klicali Hrvat. Nato je izginil, kot se je pojavil. Za njim je ostalo le ime za jamo.

Preberite več …

Nekoč vijugasta Iška priteče na plano iz Iškega vintarga pod visokim Krimskim hribovjem. Blizu izhodišča opisanega izleta je vijugala desno proti vzhodu in se izlivala v Ižico. Nato so jo še pred 19. stoletjem plemeniti Turjačani poravnali in speljali v Ljubljanico. Tako je krimska hlodovina prej prišla do svojih kupcev. Le nekaj desetletij kasneje je njihovo novo strugo presekala izgradnja ceste do Iga in plavljenje lesa je zamrlo.

Preberite več …

Edinstveni Iški morost s svojimi mokrotnimi travniki je lep primer usklajenega sobivanja človeka in narave. Pri intenzivni košnji bi izginile številne živali in rastline. Pa vendar mora človek enkrat na leto kositi na poseben travniškim pticam varen način. Tako se prepreči hitro pogozditev močvirnatih travnikov in še naprej ohranja življenski prostor redkih živali in rastlin, ki drugje ne bi našle sebi primernega življenskega prostora.

Preberite več …

Brana meji na Kamniško sedlo in Tursko goro. Nahaja se nad Logarsko dolino in nudi razgled na koroške hribe.

Brana je lahko klinasta ali vrtavkasta in rahlja zemljo, lahko pregrajuje reko, ali zapira vhod v grad, nanjo v kozolcu natlačimo seno ali pa lahko nanjo splezamo. Če se odločimo za slednje imamo v mislih kamniško lepotico in na njenem vrhu bomo pomislili tudi na travniško brano. Vrh je namreč travnat, prostran in bolj prijazen kot vrhovi sosednjih gora.

Preberite več …

Skuta je drugi najvišji hrib v Kamniško-Savinjskih Alpah

Skuta je okusna mlečna jed. Ivan Tavčar pravi, da je skuta zavisten pa tudi neprijeten ali zoprn človek. Naša kamniška lepotica ima kar nekaj skutastih lastnosti, ki jih lepoticam pač radi pripišemo. Od daleč nas hitro očara in ko nas končno premami ugotovimo, da je precej nedostopna. Lahko je zelo zahtevna, moramo biti vztrajni in potrpežljivi... je tudi prepadna in krušljiva ampak, ko jo osvojimo nam ves trud bogato poplača...

Preberite več …

Po imenu bi Gorenjo goro zlahka dali nekam na Gorenjsko. Ko jo prečimo smo prepričani, da je del Dolenjske, ampak geografi pravijo, da je del Posavskega hribovja. Nas pohodnike bo na krožni poti zanimala bolj njena lepo urejena trim steza, pa znameniti Mirenski grad, bajer pod njem, proti jugu razgledi na dolenjsko pokrajino, ohranjen mlin na reki Mirni, pristni in odprti domačini...

Preberite več …

Glede na svoje ime je Grmada na Planinski gori, tako kot številne druge Grmade širom Slovenije opozarjala. Večina ostalih na plenilske Turke, ta naša morda na skrivnosti Planinskega polja in njegove bližnje okolice. Le-teh ni malo in vseh zagotovo ne poznamo. Če potegnemo ravno črto od cerkve Svete Marije pod Grmado do cerkve Svetega Urha v Rakeku bomo sekali tudi cervico Sv.Duha, žal razvaljen, vendar zgodovinsko izjemen dvorec Hošperk na robu polja, njegovega srednjeveškega prednika grad Hošperk na težko dostopnem hribu nad njim in cerkev Sv.Martina v Uncu. Šest zgodovinskih zgradb v ravni liniji šestih kilometrov. Morda pa to le ni skrivnost, ampak zgolj naključje...

Preberite več …

Na veliki, ravni jasi med hribi Planinske gore so se pred stoletji zbirali goreči verniki, ki so iskali pot do Boga z mučenjem samega sebe. Medtem, ko velika romarska cerkev na jasi danes kar kipi k nebu kapelica nedaleč stran stoji na rob gozda med drevjem in vabi predvsem s svojo tišino in samoto. O njenem nastanku vedo le to, da je starejša od prve cerkev, ki je tu stala in tudi legenda o dveh srečno rešenih graščakih daje slutiti, da niso izbrali tega kraja samo zato, ker je lep, miren in odmaknjen.

Preberite več …

To ni zgodba o našem najbolj znanem protokolarnem posestvu Brdu pri Kranju temveč o poti okoli njega. Dolga ograja ob kateri hodimo večino časa varuje skrivnosti, da iz posestva ne uidejo k nepovabljenim in radovednim gostom na drugi strani. In ta radovednost nas sili, da vztrajamo na poti, čeprav se ravno zaradi ograje zdi včasih precej daljša od 10 kilometrov kolikor naj bi štela. Našo pozornost ji ukradejo edino čudoviti razgledi na Storžič, ki se zdi tu še višji in pogledi na Hudičev boršt s sosednjimi hribi, ki se tu zdijo še temnejši.

Preberite več …

Verjetno se je Šentviška gora zdela svojim obiskovalcem višja kot je v resnici. Morda se jim je zdelo, da sega vse tja do nebes. Zakaj bi ji sicer rekli gora? Morda kvečjemu hrib ali vrh. Naši predniki Slovani so na mestu današnje cerkve Svetega Vida častili boga Svetovita. Pred njimi so bili tu Rimljani in še pred njimi je bilo tu t.i. Halstatsko naselje in še pred njim... hm, morda znamo danes zanesljivo izmeriti višino te gore in moč zdravilnih vrelcev na njenih pobočjih, globino njene preteklosti pa zagotovo ne...

Preberite več …

Trstelj, najvišji vrh Črnih hribov nas preseneti s svojim razgledi. Pogled na jug proti Tržaškemu zalivu, Krasu in Istri ni popolnoma nič skladen s pogledom proti severu na Furlansko nižino in Julijske Alpe in seveda izreden rob Trnovskega gozda. Morda Železna vrata pod njim, kot pravijo, niso za časa Francozov branila črni kugi priti iz Trsta na drugo stran, temveč so nekoč davno tudi preprečila, da bi se lepota raznolike narave preveč pomešala med sabo. Težko se je odločiti za sever ali jug...

Preberite več …

Ko gremo skozi široke gozdove hribovite Orlice proti gradu Pišece skozi grajski park z eksotičnimi drevesi in gremo mimo ljubkega ribnik ter grajske pristave čutimo vabilo v 750 let dolgo preteklost odmaknjenega gradu. Ko pridemo pred mogočna grajska vrata ni več dvoma... Kar pogumno, tudi včasih so umetnost mečevanja sprva vadili z obsekanimi vejami...

Preberite več …

Skrivnostno Divje jezero pod stometerskimi prepadnimi stenami Črnovrške planote na robu Idrijskih hribov pokaže svojo pravo naravo ob daljših deževjih, ko njegovo sicer mirno, smaragdno površino razburkajo silne količine vode, ki privrejo na dan iz zagonetnih globin kraškega podzemlja. Takrat lahko pretok iz njega izvirajoče Jezernice, najkrajše reke v Sloveniji celo preseže bolj znano in večjo Idrijco v katero se izliva.

Preberite več …

Na severnem delu Sečoveljskih solin, pod hribi Koprskih brd, imenovanem Lera pridelujejo sol že vsaj 700 let. Nekoč piranski solinarji so znanje v danes slovenski del Istre prinesli iz otoka Paga. Tradicionalno, ročno pobiranje soli je velika znamenitost tudi v sredozemskem merilu in danes omogoča obstoj edinstvenega krajinskega parka Sečoveljske soline. To znajo ceniti tudi ptice. Na solinah so jih našteli kar 296 različnih vrst.

Preberite več …

Tinjan je starodavno naselje na vrhu istoimenskega hriba katerega obstoj sega vsaj do začetka železne dobe. Strateška lega je vabila tako vojaške stratege kot prebivalce, ki so se jih želeli ubraniti. Prazgodovinsko gradišče z ostanki obrambnega zidu, rimske utrdbe ter srednjeveške trdnjave in nazadnje leta 1948 okopi JLA med Tržaško krizo pričajo o nemirnih časih danes zavedne slovenske vasi.

Preberite več …

Družinski izlet tudi za otroke v vozičku po južnih Sečoveljskih solinah imenovanih Fontanigge nas vodi med opuščenimi bazeni za pridelavo soli in reko Dragonjo ter hribovitim Savudrijskim polotokom. Barvite alge v bazenih in številne fotogenične razvaline solinarskih hiš kažejo edinstveno podobo krajine z dolgo zgodovino. Na koncu poti se lahko čudimo izlivu reke v morje in če imamo srečo labodjim družinam med gnezdenjem.

Preberite več …

Ko pridemo na Lavrovec v Rovtarskem hribovju bi njegov neizrazit vrh zlahka spregledali in misleč, da smo na nepravi poti zavili nazaj v dolino. Da smo le na cilju lahko tudi izleta za otroke nas opozori visoka lesena skulptura. Če nam to ni dovolj bodimo pozorni na merilec sončnega obsevanja, katerega steklena krogla kar kliče po vedeževanju. Pa seveda, pozorni moramo biti še na lep razgled na Ljubljansko barje...

Preberite več …

Vrh Svetih Treh Kraljev je izreden razglednik sredi Rovtarskih hribov. Očitno to bolj kot pohodniki vedo številni kolesarji. Njim verjetno razgled na okoliška hribovja ni glavna nagrada, kot nam pohodnikom, temveč dolg spust po praznih in ovinkastih cestah nazaj v dolino.

Preberite več …

Sprehod od gradu Otočec do gradu Struga ob reki Krki.

Redkokdo ve, da je Krka naša reka gradov. Dolgo časa je bila mejna reka med Nemškim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom. Višnjegorski grofje so jo pred 13. stoletjem prestopili in v dolgotrajni vojni z Ogri mejo premaknili na Kolpo. Danes so na Krki spomin na nekdanje čase številni srednjeveški gradovi, ki so sprva služili za obrambo meja, kasneje pa kot postojanke za osvajanje današnje Bele krajine. Najbolj znameniti so grad Žužemberg, stara Soteska znana po globokih ječah, naš drugi jamski grad Luknja, katerega lastnik je bil tudi znameniti Erazem Predjamski, pa vodni grad Otočec in številni drugi...

Preberite več …

Družinski izlet do Kostanjeviške jame ob vznožju Gorjancev.

To je družinski izlet do Kostanjeviške jame, ki nam ljubiteljem pohajkovanja v naravi omogoča, da se znamenitemu dolenjskemu hribovju čudimo tudi od znotraj. Ampak nas na temu mestu ne zanima tema in hlad. Pa vendar, če posedimo ob izviru Studene pod vhodom v jamo nas spreleti, da globine Gorjancev pridejo ven na sonce skupaj z reko. Seveda ne tiste, ki zahtevajo kabidovko, pa škornje, čelado... tiste druge, lepše in bolj skrite. Tiste, ki so popisane v bajkah in povestih...

Preberite več …

Sveti Nikolaj v Praprotnem Brdu se nahaja v centru Rovtarskega hribovja.

Kot Rovte opišemo kraje, ki so tako po domače kot od boga pozabljeni, tam nekje daleč stran od vseh običajnih poti... Mirno lahko rečemo, da je to ena od odlik Rovtarskega hribovja. V tej od pohodnikov po krivici precej prezrti pokrajini vlada poseben mir. Številne cerkvice pozidane na mestih izbranih s posebnim občutkom za pokrajino in ljudi ga le še poglabljajo. In seveda vabijo... na razglede...

Preberite več …

Pot čez polotok Seča pri Portorožu nas vodi preko Forma Vive.

Opisana krožna pot, lep družinski izlet, je namenjena celoviti obravnavi človeka. Pričnemo v izvrstni gostilni Ribič. Nato, da se ne bi poznalo, kje smo pravkar bili, potelovadimo na orodjih pred avtokampom Lucija. In za nameček se še povzpnemo na polotok Seča. S tem smo poskrbeli za telo. Tu na vrhu se sprehodimo med skulpturami Forma vive. In če to za našo dušo ni dovolj, si privoščimo izreden razgled na Piranski zaliv, Portorož s hribi v ozadju in nazaj grede na Piranske soline. Za dušo je s tem poskrbljeno. Če telo terja še naporov, priporočamo še en krog...

Preberite več …

Mitrej pri Rožancu se nahaja pod cerkvico Svetega Mihaela v Beli krajini.

Vsa ta stoletja so ljudje v Rožancu živeli pod starim poganskim Mitrejem na obronkih jugo-vzhodnih hribov Kočevskega roga, katerega modrost izvira iz Perzije. Ohranjen več kot tisoč let, kot da so poznali njegove skrivnosti in razumeli nove čase in novo vero, ki je prišla v te kraje. Cerkvica posvečena vitezu Svetemu Juriju stoji tik nad svetiščem in zdi se, da je z njo starodavno znanje dobilo zgolj novo podobo in novo obliko, da bi tudi tisti manj strpni tu našli svoj mir.

Preberite več …

Pleterski hrib se nahaja poleg istoimenske kartuzije pod Gorjancu.

Ko stopimo na Pletersko pot nas mogočen zid samostana vso pot okoli posestva menihov opominja, da je na drugi strani svet, ki ga naglica in raztresenost misli sodobne družbe ne zanima. In ko se povzpnemo na Pleterski hrib nas hoja med vinogradi prizemlji, saj vino je le namenjeno užitkom tega sveta. Le pogled na tiho in meditativno Pletersko kartuzijo, ki iz vrha hriba zasije v vsej svoji lepoti nas opominja, da ima vino tudi neko drugo, globjo simboliko...

Preberite več …

Izvir Okno se napaja iz Poljanske gore in izliva v Lahinjo.

Pri Malem Nerajcu pod hribi Poljanske gore izvira, seveda, rečica Nerajčica. Bolj zanimivo je, da se izvir imenuje Okno. Tik nad njem so postavili majhno kapelico Lurške Marije in obzidali so ga, da bi voda ostala čista. Carl Jung pravi, da je izvir podoba duše, kot poreklo notranjega življenja in duhovne energije...

Preberite več …

Izvir Krupe je zagotovo najlepši izvir v Beli krajini. Reka se hitro izlije v Lahinjo pri kraju Gradac.

Izvir Krupe pri istoimenski vasi je verjetno najbolj aktraktiven, najlepši... del sicer daljše poti po Beli krajini. Kratek, recimo, da družinski izlet ali sprehod, od vasi Krupa do izvira bo navdušil tudi tiste, ki se sicer nimajo za pohodnike. Voda s svojim odsevom skal visoke stene in drevja deluje negibno in hladno kot ogledalo. Že po nekaj desetih metrih pa se preko širokega jezu vodne žage hrupno zliva naprej proti Lahinji...

Preberite več …

Lahinja se napaja iz podzemnih voda Poljanske gore na zahodu Bele krajine.

Lahinja, osrednja belokranjska reka po krivem teče v senci bolj znane sestre Kolpe. Je manjša, krajša, vendar, ko jo spoznamo se zdi, da se je okoli nje nabralo več zgodb. Glavni izvir pod Knežino so z občutkom obzidali. Tako nastalo jezerce v miru, ki tu vlada, kot da je okno v globine znamenite Poljanske gore in mogočnega Kočevskega roga, iz katerih se reka preko številnih kraških izvirov napaja.

Preberite več …

Stran 10 od 11

2
3
4
5
6
7
8
9
10
11