Ko stojimo v globoki in ozki globeli pred vhodom v Mrzlo jamo si zlahka predstavljamo, da se bo iz nje priplazil že davno izumrli jamski medved.
Preberi več...
Svete gore nad Bistrico pri Sotli se nahajajo na Orlice. Romarji sem prihajajo že od nekdaj. Na vrhu se nahaja velika cerkev Matere božje, okoli nje pa so nanizane kapelice svetega Sebastijana, Lurška kapelica, kapelica svetega Jurija in svetega Martina.
Preberi več...
Planina v Lazu se nahaja visoko v gorah, iz treh strani obdana z dvatisočaki. S svojimi številnimi pastirskimi kočami je ohranila pravljično prvobitnost. Tu se je čas ustavil. Ko govorimo o preteklosti te planine lahko le rečemo: "Nekoč pred davnimi časi...".
Preberi več...
Golte so namenjene tudi tistim, ki jih hoja v hribe ne veseli, si pa sem pa tja zaželijo gorskega zraka. Na vrh lahko pridejo kar s sedežnico.
Preberi več...
Izlet nas popelje daleč v preteklost mimo mnogih še živih spominov na Soško fronto in vse do starodavnega Tonocovega gradu, ostankov utrjene poznoantične naselbine. Še dlje v preteklost, tokrat geološko, nas popelje s svojo temačno dvorano slap Kozjak.
Preberi več...
Sveta Ema nas bo navdušila s širokim razgledom na Zgornjesotelsko gričevje. Nanjo se povzpnemo od ribnika Vonarje.
Preberi več...
Bevkov vrh je najvišja grba širokega in dolgega hrbta med Idrijo in Žirmi. To je svet odmaknjenih gorskih kmetij, razglednih pašnikov, zavitih kolovozov in velikega razvodja.
Preberi več...
Bornova pot na pašno planino Preval je razgibana, razgledna, ponekod izpostavljena in nenaporna.
Preberi več...
Vina gora bo na nas blagodejno vplivala zaradi energetske točke na vrhu in razgledov na gričevnati svet pod njo.
Preberi več...
Kamni grič je razgleden vrh zahodno od Travne gore. Nahaja se nad Sodražico, pot do njega pa nas vodi skozi gozdove visoke planote.
Preberi več...
Številni vojaški objekti iz časa med obema svetovnima vojnama bodo iz otrok zvabili številna vprašanja. Usodi vojaškega prekopavanja se ni izognil niti Slatnik.
Preberi več...
Grad Kunsperk ima za sabo burno zgodovino. Prvotni grad so zaradi fevdalnih sporov porušili v začetku 12. stoletja, leta 1515 pa so ga zavzeli uporni kmetje. Leta 1573 je v njegovi bližini potekala zadnja bitka velikega slovensko-hrvaškega upora.
Preberi več...
Pod vrhom Mirne Gore se nahaja planinski dom in ob njem delno obnovljena cerkev Frančiška Ksaverja. S pomočjo svetega Frančiška, zavetnika pred vremenskimi neprilikami so, kot pravi legenda, uspešno ukrotili zmaja, ki je bival na gori.
Preberi več...
Za Peč se je prijelo ime Tromeja. Na njenem vrhu je namreč stičišče treh držav, Slovenije, Italije in Avstrije. Prav tako je na vrhu stičišče kar štirih jezikov, slovenskega, nemškega, italijanskega in furlanskega. Z vrha bomo proti jugu občudovali razgled na dolino Tamar s Poncami in večji del Julijcev.
Preberi več...
Špičasti vrh nudi enega najbolj kontrastnih razgledov pri nas. Obdaja ga visoki gozd Nanosa, Hrušice in Trnovskega gozda. Če se sonce nenadoma skrije za oblake nepregledna preproga dreves potemni in Julijci na severu se nam zazdijo tako prijazni in domači.
Preberi več...
Sveti Lovrenc nad Bašljem ali pa pod Storžičem, kar nam je ljubše, je le ena izmed petih cerkvic, ki so v približno pet kilometrov dolgi zračni liniji posejane pod visokimi pobočji Strožiča in sosednjih vrhov.
Preberi več...
Na pobočjih Jurjevega hriba nad Debelim rtičem se nahaja Resslov gaj. Posvečen je Josefu Resslu, češkemu izumitelju ladijskega vijaka, ki je svoje delo posvetil tudi ponovni pogozditvi Istre in Krasa. Pot nas vodi skozi hrastov gozd, ki nam nudi umik pred priobalnem vrvežu in svežino v vročih poletnih dneh.
Preberi več...
Donačka gora je eden zadnjih vrhov Karavank. Nanjo je bila pred več kot 150 leti nadelana prva slovenska planinska pot, ki nas vodi skozi bukov pragozd. Domačini ji pravijo tudi Rogatica, njeno staro ime pa je Rogaška gora. Današnje ime ji je dala cerkev svetega Donata zgrajena na njenih južnih pobočjih. In če imajo Dolenjci v Kumu svoj dolenjski Triglav, Donački gori Štajerci pogosto pravijo Štajerski Triglav.
Preberi več...
Opisan družinski izlet sledi prvi polovici Jurčičeve poti do cerkvice Svetega Duha nad smučiščem na Polževem in gozdni učni poti Po sledeh Višnjanskega polža. S hojo pričnemo v starem središču Višnje gore, ki nas preseneti s podobo, ki še vedno sledi črtam starega srednjeveškega in z obzidjem utrjenega mesteca.
Preberi več...
K cerkvi Žalostne Matere božje ali na Stare gore nad Podsredo kot so ljudsko poimenovane nas pripelje križev pot. Na prostranem travnatem vrhu nas pričakata dve kapeli in velika osrednja cerkev. Vsa ta svetišča nam dajo slutiti, da je to silno star kraj, kjer so častili božanstva že v časih, ko so tod okoli lomastili Ajdi in je nesrečni Žličar pasel ovce na strmih pobočjih Vetrnika.
Preberi več...
Vetrnik se nahaja v Kozjanskem parku na vzhodnem robu Bohorja visoko nad dolino Bistrice. Še posebej je znamenit zaradi suhih travnikov na katerih uspeva kar 25 vrst ogroženih in redkih orhidej. Poleg tega nudi enega najlepših razgledov na vzhodnem koncu Slovenije, ki nam da občutek, da smo precej višje kot smo v resnici.
Preberi več...
Danes si na poti skozi miren gozd po pobočjih Škabrijela težko predstavljamo, da so tu nekoč potekali krvavi boji Soške fronte.
Preberi več...
Štefanja gora je obiskana že od nekdaj. Na njenem vrhu se namreč nahaja cerkvica Svetega Štefana katere prednica je bila postavjena že v daljnem 12. stoletju. Razlogi za veliko obiskanost hriba nad Adergasom so danes verjetno drugačni kot nekoč ampak rezultat, dobro počutje, je isti.
Preberi več...
Debni vrh se nahaja na skrajnem zahodnem robu Posavskega hribovja. Na njemu je razgledni stolp, vendar se kljub temu odprejo lepši razgled kakšno minut hoje naprej po grebenu - če nas le ne motijo številne žice električnega...
Preberi več...
Na najvišji točki arheološkega najdišča Rifnik, tam kjer je nekoč stala večja od dveh cerkva nas bo domišljija kar sama pograbila in popeljala v daljno preteklost tega območja. Če nas materialna sedanjost ne izpusti iz svojih...
Preberi več...
Kratka opisana krožna pot do razvalin starega gradu Osterberg in nazaj do izhodišča je pravo popotovanje v preteklost. Obiščemo skromne ostanke srednjeveškega gradu, katerega nastanek Valvasor umešča v leto 1015.
Preberi več...
Sprehod do Mrzle doline bi lahko poimenovali tudi vodna pot. Velik del poti hodimo ob reki Ljubljanici. Sprehodimo se po umetnem otoku ob reki in ko pridemo na cilj se sprehodimo še okoli ribnika lokalnega ribiškega društva. Pot poteka ob vznožju Kašeljskega hribovja in Debni vrh, ki se nahaja direktno nad ribnikom od tu izgleda višji. Mrzla dolina se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška, podpregiji Ljubljanska kotlina in še ožje v podregiji Savska ravan.
Preberi več...
Miklavž na Gorjancih je priljubljena izletniška točka na robu planotastega ravnika. Tik nad Domom pri Miklavžu zgrajen leta 1900 stoji na razglednem vrhu cerkev Svetega Miklavža. Nedaleč stran, na robu košenic, se v plitvi...
Preberi več...
Šance se imenujejo ostanki utrdbe katere naloga je bila varovanje Ljubljanskega gradu. Arhitekt Jože Plečnik je Šance preuredil v prijetno sprehajališče nad katerim danes dominira visok RTV oddajnik. Iz Šanc se nam odpre razgled na Ljubljansko barje, celotno območje Grajskega griča pa je danes lepo urejen labirint sprehajalnih poti in razgledov na spodaj ležečo Ljubljano. Šance se nahajajo v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška, podregiji Ljubljanska kotlina.
Preberi več...
Spodaj opisana pot je samo ena izmed številnih mogočih, ki jih lahko naredimo po in ob parku Tivoli. Pot si lahko ukrojimo povsem po lastnih željah tu opisano pa uporabimo zgolj kot izhodišče idej. Park Tivoli nas bo navdušil s svojo prostranostjo, urejenostjo in neposredno bližino središča Ljubljane. Prvi del poti nas vodi po gozdnatih pobočjih Šišenskega hriba, ki sicer ostajajo prikrita številnim obiskovalcem Tivolija. Park Tivoli se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Ljubljanska kotlina in še ožje v regiji Savska ravan.
Preberi več...
Nekoč močno utrjeni grad Žovnek je bil prvotno prebivališče Celjskih grofov, tedaj znanih kot svobodni gospodje Žovneški. Grad je bil na slemenu, kjer je bil najbolj ranljiv, varovan kar s tremi obrambnimi jarki. Danes ruševine postopoma obnavljajo in ohranjajo pred nadaljnim propadom. Navdušijo nas s svojo mogočnostjo in izpostavljeno lego. Iz gradu se odpre pogled na Žovneško jezero in severne vrhove Posavskega hribovja in gozdnata pobočja Dobroveljske planote. Grad se nahaja v regiji Štajerska in Prekmurje in podregiji Velenjska in še ožje Savinjska ravan.
Preberi več...
Krožna pot do izvira reke Krke je primerna tudi za družine z majhnimi otroki. Vodi nas skozi vasi s še številnimi ohranjenimi kozolci, lesenimi podi in ostalo tradicionalno kmečko arhitekturo, ki nepogrešljivo dopolnjuje kulturno krajino tega območja. Največ naše pozornosti bo zagotovo pritegnil izredno fotogeničen izvir Poltarice in širok jez Krke v naselju Krka. Izvir Krke se nahaja regiji Dolenjska in podregiji Novomeško-Krška.
Preberi več...
Opisana krožna pot nas vodi po Motniški turistični poti. Naprej se povzpnemo na Grajski hrib, kjer lahko danes zgolj slutimo veličino Motniškega gradu. Iz hriba se odpre razgled na Motnik, Motniško dolino in okoliške vrhove. Ogleda je vreden tudi pranger, muzej pritlikavega nosoroga, čebelnjak pri osnovni šoli, vhod v opuščeni rudnik z rudarskima vozičkoma, Vrbanovčev kozolec in Krevlov mlin na Beli. Zanimiva krožna pot je primerna tudi kot družinski izlet za otroke. Na poti sledimo oznakam z rumenim polžem. Motnik se nahaja v regiji Posavska in podregiji Posavsko hribovje.
Preberi več...
Vrh Staneta Kosca, oziroma Rašica je poleg Šmarne gore zagotovo eden izmed najbolj priljubljenih vrhov v bližnji okolici Ljubljane. To niti ne čudi. Tik pod sicer nerazglednim vrhom je planinski dom, na samem vrhu pa visok razgledni stolp. Iz njega se nam odprejo razgledi na vse strani neba. Še posebej izstopa zahodni del Kamniško-Savinjski Alp, Savska ravan in Pohograjsko in Škofjeloško hribovje. Proti vzhodu se lepo vidi Posavsko hribovje s svojimi najvišjimi vrhovi kot sta Kum in Čemšeniška planina. Krožni izlet je primeren tudi kot družinski izlet za otroke. Rašica se nahaja v regiji Gorenjska, Bovška in Koroška in podregiji Ljubljanska kotlina.
Preberi več...
Sveti Lovrenc oziroma Polhograjska gora se nahaja ob Polhovem Gradcu in znameniti Polhograjski graščini z urejenim parkom. Na pobočjih gore je v prvi polovici 19. stoletja tedanji lastnik posestva grof Blagaj najdel do tedaj neznano rastlino, ki so jo poimenovali Blagajev volčin. Na vrhu hriba, kjer se nahaja cerkev Svetega Lovrenca se nam odpre razgled na graščino s parkom, Polhov gradec in vrhove Polhograjskega in Škofjeloškega hribovja. Proti severu se vidijo tudi najvišji Julijski in tudi Karavanški vrhovi. Proti jugu se lepo vidi Krimsko hribovje.
Preberi več...
Ribnik Vrbje tik ob reki Savinji je zatočišče številnih sprehajalcev. Lesene skulpture ob njemu bolj kot na dvožive prebivalce v ribniku in pernate lovce nanje opozarjajo na vodno energijo, ki teče tu mimo. Morda ni naključje, da ob njemu gojijo hmelj, nepogrešljivo sestavino še ene nekoliko bolj penaste tekoče energije.
Preberi več...
Goče so že od nekdaj prav posebna vas. Govori se, da je tu nekoč tudi poleti snežilo. Pot zmaja, ki se je v poletni vročini plazil tod mimo je v njegovi hladni senci snežil na vas. To nenavadno nadlogo so domačini rešili s pomočjo Marije Snežne. Zmaju je stopila na rep v kapelici nad vasjo. V cerkvi posvečeni isti Mariji na razglednem Obeluncu ga je ukrotil sveti Jurij in nedaleč stran v Erzelju nadangel Mihael.
Preberi več...
Ob prvem obisku jame Pekel nas nad vhodom vanjo preseneti jasno prepoznavna človeška podoba. V dolgem razkoraku je sklonjena naprej in zdi se, kot da z rokami grabi ven na svetlo. Katera moč ji je preprečile namero in jo vklenila v skalo danes ne vemo več. Nekoč, ko so še verjeli, da življenja ne zajemamo samo z očmi in rokami so v njej prepoznali samega peklenščka. Po njemu so poimenovali jamo in rečico, ki priteče iz nje, da ne pozabimo kdo je okamenelo bitje.
Preberi več...
Sredi Posavskega hribovja se pri vasici Javorje nahaja energijski park. Tam je obilo energije, ki ima v sebi tudi nekaj električne narave. Ampak nič za to. Obiskovalca bo od vsega najbolj navdušila energija lastnika parka, ki je z njo in voljo uredil strma travnata pobočja v mirno sprehajališče in majhen botanični vrt.
Preberi več...
Potoku Grabnarica tik pod vasmi na robu grabna pod Jelovico je uspelo ustaviti čas. Ko hodimo po številnih brveh preko lenih meandrov in mimo močvar pozabimo, da je nedaleč stran hitra civilizacija. Miren in samosvoj svet Grabnarice spodbuja domišljijo v kateri oživijo že razvaljene podobe še ne tako oddaljenega časa.
Preberi več...
Domačin Gregor Žiberna znan kot Tentava je rad rinil pod zemljo. Proslavil se je z breznom Kačna jama, ampak njegov kronski dragulj je bila Divaška jama. Njena sijoča lepota je privabila tudi znamenitega psihoanalitika Sigmunda Freuda. Le-ta seveda ni mogel iz svoje kože. Bolj kot jama, so ga zanimale globine duše Tentave v katerem je prepoznal propadlega genija.
Preberi več...
Koliševka Risnik je nastala z udor stropa mogočne podzemne jame. Le-tega je voda počasi, vendar vztrajno raztapljala, dokler ni popustil. Morda pa je legendarna Atlantida tako izginila. Mesto ni preplavila voda, temveč mu je spodjedla na videz trdne temelje. V obeh primerih je rezultat isti, krivec je isti, le tehnika je drugačna. Na to bodo morali misliti tudi arheologi, ko bodo podmornice zamenjali za kramp in lopato.
Preberi več...
Maribora ima svoje Pohorje, Ljubljana ima Šmarno goro..., Kočevje pa ima Mestni vrh. Hrib ima pravo ime, saj se dviga neposredno nad mestom. Ampak za razliko od ostalih mestnih vrhov ima eno majčkeno posebnost. Njegova velika priljubljenost med domačini nam varljivo prežene zavedanje, da smo dejansko sredi divjine in tudi medvedov se tu ne bojimo. Domačini bi rekli, da je to povsem normalno... že, ampak mi nismo iz kočevskega!
Preberi več...
Nekatere vrhove obiščemo zaradi razgleda, adrenalina, ki ga sprožajo, ko smo v steni, napora s katerim premagujemo predvsem sami sebe, samote, zaradi žigov, fotk, ki jih damo na facebook in smo vedno veseli na njih... Ampak za Nagelbihl ne velja nič od tega. Je nerazgleden in neizrazit vrh sredi kočevskih gozdov visoke Stojne. Nanj gremo zaradi imena. Kateri vrh ima še tako nenavadno ime? Nagelbihl, Nagelbihl... le kaj pomeni in od kod prihaja? Nagelbihl...
Preberi več...
Ledena jama v svojih globinah skriva pravi ledenik. Hlad in tema, ki zevata iz njenega žrela se zdita kot da sežeta do središča zemlje in še globje, če nam le ne bi vcepili v glavo, da je globoko tam spodaj vroče...
Preberi več...
Cicelj je nenavaden hrib. Legenda pravi, da na svojih severnih pobočjih skriva zaklad gradu Tuštanj. Le ta je eden redkih odkritih pri nas. Odkril ga je sloviti Jurij Vega, ki se je rodil v vasi Zagorica na južnih pobočjih Ciclja. Prinesel mu je izjemen umu, bogastvo in slavo, le sreče ne. Doletela ga je skrivnostna in nikoli pojasnjena smrt.
Preberi več...
Izpostavljen in razgleden greben s cerkvico Svetega Miklavža nad Moravško dolino danes častimo predvsem pohodniki. Pred nami so se k njemu obračali splavarji na reki Savi. Dokler so videli cerkvico, varuhinjo zgornje Save so bili varno pod zavetjem darežljivega svetnik. Pred njimi so se v njeno zatočišče zatekali, nekoč protiturški tabor, zatekali domačini. In pred njimi so na temu mestu v templju pogani častili zaklade, ki jih še vedno skriva sosednji Cicelj.
Preberi več...
Žagerski mlin ne skriva, da je star več kot 250 let. Je eden zadnjih te vrste pri nas. Kljub neposredni bližini ceste ob njemu vlada mir. K temu veliko pripomore voda, ki se v curku zliva mimo mlina in preglasi vsak šum, iz ceste ali glave, ki ne spada v ta lep kotiček sožitja človeških in naravnih rok.
Preberi več...
To so navodila za izkop skrivnostnega zaklada skritega nekje na Gradiškem griču. Na cvetno nedeljo blagoslovite leskove šibe. Nato z njimi, ko ura odbije polnoč, naredite ris na križpotju blizu razvalin, kjer se ne sliši cerkvenega zvona. Prikličite čuvaja zaklada in pod nobenim pogojem se ga ne ustrašite. Ko se približa risu ga trikrat udarite s šibo. Tako izgubi vso moč. Počakajte na jutranjo zoro in pojdite domov spat. Počakajte na kresno noč. Ponoči pojdite na grič in ko odbije polnoč poiščite vrelec modrega plamena. Označuje zaklad, ki ga lahko sedaj varno, vendar obvezno molče in brez strahu, izkopljete.
Preberi več...
Od široke in svetle makadamske cesto do Hrvatove jame vodi nekaj sto metrov dolga, že precej zapuščena gozdna pot. Vodi nas skozi zaraščen in tih gozd ravno dovolj globoko, da nam pospeši korak in radovedno domišljijo. Ko končno stojimo pred vhodom v jamo zremo v prebivališče skrivnostnega možakarja. Davno nazaj se je vanjo zatekel in domačini so ga klicali Hrvat. Po njegovi smrti so od njega ostale zgolj kosti in ime za jamo.
Preberi več...
Nekoč vijugasta Iška priteče na plano iz Iškega vintarga pod visokim Krimskim hribovjem. Blizu izhodišča opisanega izleta je vijugala desno proti vzhodu in se izlivala v Ižico. Nato so jo še pred 19. stoletjem plemeniti Turjačani poravnali in speljali v Ljubljanico. Tako je krimska hlodovina prej prišla do svojih kupcev. Le nekaj desetletij kasneje je njihovo novo strugo presekala izgradnja ceste do Iga in plavljenje lesa je zamrlo.
Preberi več...
Po imenu bi Gorenjo goro dali nekam na Gorenjsko. Ko jo prečimo smo prepričani, da je del Dolenjske, ampak geografi pravijo, da je del Posavskega hribovja. Nas pohodnike bo na krožni poti zanimala bolj njena lepo urejena trim steza, pa znameniti Mirenski grad, bajer pod njem, proti jugu razgledi na dolenjsko pokrajino, ohranjen mlin na reki Mirni, pristni in odprti domačini...
Preberi več...
Glede na svoje ime je Grmada na Planinski gori, tako kot številne druge Grmade širom Slovenije opozarjala. Večina ostalih na plenilske Turke, ta naša morda na skrivnosti Planinskega polja in njegove bližnje okolice. Le-teh ni malo in vseh zagotovo ne poznamo. Če potegnemo ravno črto od cerkve Svete Marije pod Grmado do cerkve Svetega Urha v Rakeku bomo sekali tudi cervico Sv.Duha, žal razvaljen, vendar zgodovinsko izjemen dvorec Hošperk na robu polja, njegovega srednjeveškega prednika grad Hošperk na težko dostopnem hribu nad njim in cerkev Sv.Martina v Uncu. Šest zgodovinskih zgradb v ravni liniji šestih kilometrov. Morda pa to le ni skrivnost, ampak zgolj naključje...
Preberi več...
Na veliki, ravni jasi med hribi Planinske gore so se pred stoletji zbirali goreči verniki, ki so iskali pot do Boga z mučenjem samega sebe. Medtem, ko velika romarska cerkev na jasi danes kar kipi k nebu kapelica nedaleč stran stoji med drevjem in vabi predvsem s svojo tišino in samoto. O njenem nastanku vedo le to, da je starejša od prve cerkev, ki je tu stala in tudi legenda o dveh srečno rešenih graščakih daje slutiti, da niso izbrali tega kraja samo zato, ker je lep, miren in odmaknjen.
Preberi več...
To ni zgodba o našem najbolj znanem protokolarnem posestvu Brdu pri Kranju temveč o poti okoli njega. Dolga ograja ob kateri hodimo večino časa varuje skrivnosti, da iz posestva ne uidejo k nepovabljenim in radovednim gostom na drugi strani. In ta radovednost, da nas sili, da vztrajamo na poti, čeprav se ravno zaradi ograje zdi včasih precej daljša od 10 kilometrov kolikor naj bi štela. Našo pozornost ji ukrade edino čudovit razgled na Storžič, ki se zdi tu še višji in pogled na Hudičev boršt, ki se zdi tu še temnejši.
Preberi več...
Verjetno se je Šentviška gora zdela svojim obiskovalcem višja kot je v resnici. Morda se jim je zdelo, da sega vse tja do nebes. Zakaj bi ji sicer rekli gora? Morda kvečjemu hrib ali vrh. Naši predniki Slovani so na mestu današnje cerkve Svetega Vida častili boga Svetovita. Pred njimi so bili tu Rimljani in še pred njimi je bilo tu t.i. Halstatsko naselje in še pred njim... hm, morda znamo danes zanesljivo izmeriti višino te gore in moč zdravilnih vrelcev na njenih pobočjih, globino njene preteklosti pa zagotovo ne...
Preberi več...
Trstelj, najvišji vrh Črnih hribov nas preseneti s svojim svojimi razgledi. Pogled na jug proti Tržaškemu zalivu, Krasu in Istri ni popolnoma nič skladen s pogledom proti severu na Furlansko nižino in Julijske Alpe in seveda izreden rob Trnovskega gozda . Morda Železna vrata pod njim, kot pravijo, niso za časa Francozov branila črni kugi priti iz Trsta na drugo stran, temveč so nekoč davno tudi preprečila, da bi se lepota raznolike narave preveč pomešala med sabo. Težko se je odločiti za sever ali jug...
Preberi več...
Ko gremo skozi široke gozdove hribovite Orlice proti gradu Pišece skozi grajski park z eksotičnimi drevesi in gremo mimo ljubkega ribnik ter grajske pristave čutimo vabilo v 750 let dolgo preteklost odmaknjenega gradu. Ko pridemo pred mogočna grajska vrata ni več dvoma... Kar pogumno, tudi včasih so umetnost mečevanja sprva vadili z obsekanimi vejami...
Preberi več...
Skrivnostno Divje jezero pod stometerskimi prepadnimi stenami Črnovrške planote pokaže svojo pravo naravo ob daljših deževjih, ko njegovo sicer mirno, smaragdno površino razburkajo silne količine vode, ki privrejo na dan iz zagonetnih globin kraškega podzemlja. Takrat lahko pretok iz njega izvirajoče Jezernice, najkrajše reke v Sloveniji celo preseže bolj znano in večjo Idrijco v katero se izliva.
Preberi več...
Na severnem delu Sečoveljskih solin, pod hribi Koprskih brd, imenovanem Lera pridelujejo sol že vsaj 700 let. Nekoč piranski solinarji so znanje v danes slovenski del Istre prinesli iz otoka Paga. Tradicionalno, ročno pobiranje soli je velika znamenitost tudi v sredozemskem merilu in danes omogoča obstoj edinstvenega krajinskega parka Sečoveljske soline. To znajo ceniti tudi ptice. Na solinah so jih našteli kar 296 različnih vrst.
Preberi več...
Tinjan je starodavno naselje katerega obstoj sega vsaj do začetka železne dobe. Strateška lega vrh istoimenskega hriba je vabila tako vojaške stratege kot prebivalce, ki so se jih želeli ubraniti. Prazgodovinsko gradišče z ostanki obrambnega zidu, rimske utrdbe, srednjeveške trdnjave in nazadnje leta 1948 okopi JLA med Tržaško krizo pričajo o nemirnih časih danes zavedne slovenske vasi.
Preberi več...
Družinski izlet tudi za otroke v vozičku po južnih Sečoveljskih solinah imenovanih Fontanigge nas vodi med opuščenimi bazeni za pridelavo soli in reko Dragonjo ter hribovitim Savudrijskim polotokom. Barvite alge v bazenih in številne fotogenične razvaline solinarskih hiš kažejo edinstveno podobo krajine z dolgo zgodovino. Na koncu poti se lahko čudimo izlivu reke v morje in če imamo srečo labodjim družinam med gnezdenjem.
Preberi več...
Ko pridemo na Lavrovec v Rovtarskem hribovju bi njegov neizrazit vrh zlahka spregledali in misleč, da smo na nepravi poti zavili nazaj v dolino. Da smo le na cilju lahko tudi izleta za otroke nas opozori visoka lesena skulptura. Če nam to ni dovolj bodimo pozorni na merilec sončnega obsevanja, katerega steklena krogla kar kliče po vedeževanju. Pa seveda, pozorni moramo biti še na lep razgled na Ljubljansko barje...
Preberi več...
Vrh Svetih treh kraljev je izreden razglednik sredi Rovtarskih hribov. Očitno to bolj kot pohodniki vedo številni kolesarji. Njim verjetno razgled na okoliška hribovja ni glavna nagrada, kot nam pohodnikom, temveč dolg spust po praznih in ovinkastih cestah nazaj v dolino.
Preberi več...
Parki so po človekovih merilih lepo in premišljeno urejena narava. To je tiste vrste lepota, ki zahteva stalno pozornost človeških rok, saj v nasprotnem primeru narava hitro prevzame škarje in uredi park po svojih brezčasnih merilih, ki se na človeške želje ne ozirajo preveč. In včasih bolj kot preplet drevja in urejenih travnatih površin navduši vodni element. Golf igrišče Otočec ima močvirje, pod katerim je veliko umetno jezero. In pod starim grajskim gospodarskim poslopjem potok ponikne v luknjo pod skalo. Na svoji le nekaj sto metrov dolgi poti pod zemljo se izlije v reko Krko.
Preberi več...
Redkokdo ve, da je Krka naša reka gradov. Dolgo časa je bila mejna reka med Nemškim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom. Višnjegorski grofje so jo pred 13. stoletjem prestopili in v dolgotrajni vojni z Ogri mejo premaknili na Kolpo. Danes so na Krki spomin na nekdanje čase številni srednjeveški gradovi, ki so sprva služili za obrambo meja, kasneje pa kot postojanke za osvajanje današnje Bele krajine. Najbolj znameniti so grad Žužemberg, stara Soteska znana po globokih ječah, naš drugi jamski grad Luknja, katerega lastnik je bil tudi znameniti Erazem Predjamski, pa vodni grad Otočec in številni drugi...
Preberi več...
To je družinski izlet do Kostanjeviške jame, ki nam ljubiteljem pohajkovanja v naravi omogoča, da se znamenitemu dolenjskemu hribovju čudimo tudi od znotraj. Ampak nas na temu mestu ne zanima tema in hlad. Pa vendar, če posedimo ob izviru Studene pod vhodom v jamo nas spreleti, da globine Gorjancev pridejo ven na sonce skupaj z reko. Seveda ne tiste, ki zahtevajo kabidovko, pa škornje, čelado... tiste druge, lepše in bolj skrite. Tiste, ki so popisane v bajkah in povestih...
Preberi več...
Kot Rovte opišemo kraje, ki so tako po domače kot od boga pozabljeni, tam nekje daleč stran od vseh običajnih poti... Mirno lahko rečemo, da je to ena od odlik Rovtarskega hribovja. V tej od pohodnikov po krivici precej prezrti pokrajini vlada poseben mir. Številne cerkvice pozidane na mestih izbranih s posebnim občutkom za pokrajino in ljudi ga le še poglabljajo. In seveda vabijo... na razglede...
Preberi več...
Opisana krožna pot, lep družinski izlet, je namenjena celoviti obravnavi človeka. Pričnemo v izvrstni gostilni Ribič. Nato, da se ne bi poznalo, kje smo pravkar bili, potelovadimo na orodjih pred avtokampom Lucija. In za nameček se še povzpnemo na polotok Seča. S tem smo poskrbeli za telo. Tu na vrhu se sprehodimo med skulpturami Forma vive. In če to za našo dušo ni dovolj, si privoščimo izreden razgled na Piranski zaliv in Portorož in nazaj grede na Piranske soline. Za dušo je s tem poskrbljeno. Če telo terja še naporov, priporočamo še en krog...
Preberi več...
Ko stopimo na Pletersko pot nas mogočen zid samostana vso pot okoli posestva menihov opominja, da je na drugi strani svet, ki ga naglica in raztresenost misli sodobne družbe ne zanima. In ko se povzpnemo na Pleterski hrib nas hoja med vinogradi prizemlji, saj vino je le namenjeno užitkom tega sveta. Le pogled na tiho in meditativno Pletersko kartuzijo, ki iz vrha hriba zasije v vsej svoji lepoti nas opominja, da ima vino tudi neko drugo, globjo simboliko...
Preberi več...
Vsa ta stoletja so ljudje v Rožancu živeli pod starim poganskim Mitrejem katerega modrost izvira iz Perzije. Ohranjen več kot tisoč let, kot da so poznali njegove skrivnosti in razumeli nove čase in novo vero, ki je prišla v te kraje. Cerkvica posvečena vitezu Svetemu Juriju stoji tik nad svetiščem in zdi se, da je z njo starodavno znanje dobilo zgolj novo podobo in novo obliko, da bi tudi tisti manj strpni tu našli svoj mir.
Preberi več...
Izvir Okno reke Nerajčice je večji pritok Lahinje. Kratek družinski izlet je odlično dopolnilo ostalih potepanj po Beli krajini. Napaja se iz hribovja Poljanske gore.
Preberi več...
Izvir Krupe pri istoimenski vasi je verjetno najbolj aktraktiven, najlepši... del sicer daljše poti po Beli krajini. Kratek, recimo, da družinski izlet ali sprehod, od vasi Krupa do izvira bo navdušil tudi tiste, ki se sicer nimajo za pohodnike. Voda s svojim odsevom skal visoke stene in drevja deluje negibno in hladno kot ogledalo. Že po nekaj desetih metrih pa se preko širokega jezu vodne žage hrupno zliva naprej proti Lahinji...
Preberi več...
Lahinja, osrednja belokranjska reka po krivem teče v senci bolj znane sestre Kolpe. Je manjša, krajša, vendar, ko jo spoznamo se zdi, da se je okoli nje nabralo več zgodb. Glavni izvir pod Knežino so z občutkom obzidali. Tako nastalo jezerce v miru, ki tu vlada, kot da je okno v globine znamenite Poljanske gore in mogočnega Kočevskega roga, iz katerih se reka preko številnih kraških izvirov napaja.
Preberi več...
Pot, ki nas pripelje do izvira potoka Obrh se imenuje po vodnih vilah Čestitkah. Če premoremo vsaj malce otroške domišljije čutimo, da se dobre vile pri izviru na robu gozda pod bajeslovnimi Gorjanci zagotovo zadržujejo. Pravijo, da rade pomagajo ljudem, ne marajo pa človeških in verjetno bi lahko tudi rekli preveč prizemljenih pogledov. Razumljivo, saj konec koncev prihajajo iz drugega sveta...
Preberi več...
Robanov kot je naselje in ledeniška dolina, ki sega do vznožja Ojstrice. Obkrožajo jo tudi gore Krofička, Križevnik in Molička peč. Nahaja se ob cesti med Lučami in Solčavo. Pot je primerna tudi za družine z majhnimi otroki. Leži v subregiji Kamniško-Savinjske Alpe, ki je del regije Osrednji Alpski svet.
Preberi več...
Železna voda je mineralni izvir pod Olševo. Bogata je z železom, magnezijem in kalcijem. Je precej kisla zaradi vsebnosti ogljikovega dioksida in znana po svojih zdravilnih lastnostih. Spodbuja delovanje krvotvornih organov in ugodno vpliva na lajšanje simptomov pomanjkanja železa. Leži v subregiji Vzhodne Karavanke, ki je del regije Osrednji Alpski svet.
Preberi več...
Srednjeveški Kačji grad je s številnimi legendami prepletena razvalina na griču nad naseljem Lokovina pri Dobrni. Iz vrha je lep razgled na Ložniško in Hudinjsko gričevje. Grajske razvaline so vredne ogleda in še vedno kažejo nekdanjo trdnost. Kačji grad leži v subregiji, ki jo tvorita Ložniško gričevje in Hudinjsko gričevje in spada v Vzhodni Alpski svet. Pot bo zanimiva vsem, ki niste ljubitelji prenapornih pohodov, vendar hkrati radi uživate v zgodovini, narodni zapuščini in lepih razgledih.
Preberi več...
Cerkev Svetega Pavela nad Ročinjem je iz leta 1570. Od ceste do cerkve vodi kratka pot. Vredna ogleda je Kalvarija pred cerkvijo. Sveti Pavel se nahaja v subregiji, ki jo tvorita Kambreško in Banjšice, ki je del regije Zahodni Dinarski svet.
Preberi več...
Razvaline gradu Klevevž so na skali nad sotesko Radulje. Tam je tudi termalni izvir Klevevške toplice in deloma ohranjen grajski park z mlinom. Grad je posredno prvič omenjen leta 1265. Klevevž nudi po svoji bližnji okolici zanimiv potep vsem, ki imate radi zgodovino in uživati v pokrajinskih znamenitostih. Spodaj opisana pot je le eden od možnih predlogov. Klevevž leži v subregiji Raduljsko hribovje, ki spada v Vzhodni Dinarski svet.
Preberi več...
Pot v Razkriškem kotu nas vodi po številnih točkah zdravilnih zemeljskih energij. Vodi nas ob reki Ščavnici, ki se nato v njemu izlije v Muro. Razkriški kot je poleg Bukovniškega jezera eno najbolj znanih nahajališče zdravilnih zemeljskih energij v Sloveniji. Znamenita sta tudi zdravilni Ivanov izvir in prazgodovinska naselbina. Pokrajina po katerih hodimo nam da zelo jasno predstavo skrivnostnih močvirij, ki jih v svojih romanih popisuje Vlado Žabot. Razkirški kot leži v subregiji Murska ravan, ki je del regije Severni Panonski svet.
Preberi več...
Travnice so primerne še zlasti za kratek družinski izlet v naravi. So ozka in dolga travnata jasa v obliki črke L in hkrati dolina. Njihova glavna atrakcija, poleg lepih travnikov, sta dva kraška izvira. Ob visokih vodah po deževju sta izdaten vir vode, ki lahko popolnoma zalije Travnice. Te se takrat spremenijo v zelo lepo jezero, vsekakor vredno ogleda. Ležijo v regiji Vzhodni Dinarski svet in podregiji Suha krajina in Dobrepolje.
Preberi več...
Zijalo je 35 metrov visoka pečina na koncu zatrepne doline, pod katero reka Temenica po krajšem podzemnem toku drugič privre na dan. Pod pečino je visokovodni bruhalnik. Stalni izviri so nižje ob strugi. V steni nad izvirom sta dve manjši kraški jami, Fantovska luknja in Ajdovska jama. Povezani sta z ljudskimi legendami.Opisana pot Zijalo predstavlja zanimiv sprehod, oziroma družinski izlet v naravi, ki je še posebej atraktiven ob visokih vodah. Opisani sprehod v naravi se zelo lepo navezuje na izlet Travnice, ki so s svojima kraškima izviroma tudi del porečja Temenice.
Preberi več...
Pri Igu je kar nekaj ribnikov iz 18. stoletja. So zaščiteni in bivališče številnih tudi redkih ptic, želve in vidre. Nad njimi je vas Dobravica skozi katero vodi zanimiva učna krožna pot.
Preberi več...
Senčnica Josipine Turnograjske je krajši sprehod v naravi. Nahaja se na vzpetini tik nad gradom Turn. Josipina Urbančič Turnograjska je bila prva slovenska pesnica in pisateljica. Njen verjetno najbolj znan verz je "Zmiraj krasna je narava". Na senčnici je vpisna skrinjica, informativna tabla, pohodne table in seveda veliko sence. Izletna točka se nahaja v podregiji Zahodne Karavanke in regiji Osrednji Alpski svet.
Preberi več...
Gradiško jezero je umetno jezero, ki so ga zgradili kot mokri zadrževalnik na potoku Drtijščica in varuje avtocesto Ljubljana - Maribor pred hudournimi vodami. Okoli jezera je speljana urejena makadamska pot. Dolga je 4200 metrov in ni odprta za javni promet. Tako je idealno za sprehod v naravi okoli jezera, ki s svojo podobo daje vtis povsem naravnega jezera vpetega v zelo lepo okolico. Pot je lahko izhodišče do Vinj ali Limbarske gore. Na mestu današnjega jezera je po dveh še živih legendah že obstajalo jezero. Gradiško jezero leži v podregiji Posavsko hribovje in regiji Vzhodni Alpski svet.
Preberi več...
Bukovniško jezero je umetno jezero povprečno globoko 2 do 3 metre. Največja globina dosega do 8 metrov. Nastalo je kot ukrep proti poplavam reke Lendave in njenih pritokov. Znano je predvsem po številnih izvirih pozitivnih zemeljskih energij v neposredni bližini, hkrati pa marsikdo pozabi, da jezero s svojo lego sredi kostanjevih in bukovih gozdov nudi lep in miren krožni sprehod v naravi in družinski izlet. Jezero leži v podregiji Murska ravan in regiji Severni Panonski svet.
Preberi več...
Planinski dom na planini Kofce stoji na razglednem mestu na južnih pobočjih zahodnega dela grebena Košuta. Planina je zelo razgledna in tudi lahko dostopna in kot taka primerna za družinski izleti v naravi. Je odlična izhodiščna točka za Veliki vrh. Lepo se vidijo Kamniško-Savinjske Alpe, Storžič, Stegovnik in ostali Karavnaški vrhovi. Vidi se tudi proti Begunjščici in Julijskim Alpam. Leži v subregiji Zahodne Karavanke in regiji Osrednji Alpski svet.
Preberi več...
Vodriž je imel vse kar mora srednjeveški grad imeti. Nepremagljivo obzidje, pa skrivni predor in kleti polne vina in zlata pravi izročilo. Turki ali uporni kmetje ga nikoli niso premagali... To je uspelo šele kuharicam. Na masti so pekle krofe in mast se je vnela... in grad je leta gospodovega 1766 pogorel...
Preberi več...
Na mestu cerkvice Sveti Jožef vrh hriba Mlečnik naj bi nekoč stala rimska utrdba. V srednjem veku so zgradili gradič katerega kraljična začarana v kačo čaka na princa, da jo reši. No, danes pravijo, da pod glavnim vhodom v cerkev leži zaklad, ki cveti. Ob posebnih dnevih namreč rumeno sveti... V sosednji cerkvi imajo skoraj dvatisoč let staro mumijo. To zadnje je res.
Preberi več...
Ko prideš na Svinjski rt, se usedeš na klopco in uživaš v enem lepših razgledov na reko Savo se sprašuješ zakaj tako, vsaj za današnji okus, odbijajoče ime. Tisti, ki so ga izbrali so verjetno imeli zelo, zelo dober razlog...
Preberi več...
Dom na Peci je 1665 metrov visoko in nima razgleda. Obstaja neka komaj omembe vredna špranja s pogledom proti Smrekovcu in Oslovski gori ampak ta res ne more biti razlog za obisk. Razlog za obisk te planinske koče je povsem ravninski in nima nobene veze z gorami. Bograč. Imajo vrhunski bograč...
Preberi več...
Sprehod po Malem placu je kot potovanje v preteklost, saj je še edini preostali prostor, ki nam kaže podobo Ljubljanskega barja več stoletij ali morda celo tisočletij nazaj. Z malce domišljije si tu lahko pričaramo Bobre Janeza Jalna.
Preberi več...
V Močilniku si lahko še danes ogledamo sled pesti vodje Argonavtov. Se pa zdi, kot da je Ivan Cankar vedel še več in videl še globje v Močilnik kot legendarni Jazon:"V mrak in hlad zavit je hranil svoje stoletne skrivnosti na dnu globočin; nihče ni vprašal zanje, pa tudi sam jih ni ponujal nikomur. Izpod silnih sivih skal, temno molčečih, se je izvila zamoklozelena voda Močilnikova ter se ustavila ter razprostrla v kotanji, da si oddahne pod senco vrb, oddahne od dolge poti po čudapolnih kraljestvih podzemskih. Mirna gladina je podobna velikemu, na stežaj odprtemu očesu, ki še ne bedi, strmi iz večerne zarje komaj odbeglih sanj. Ko si do kraja odpočije in odsanja voda Močilnikova, stopi v ozko strugo ter se napoti polagoma proti ravnemu polju in svetlemu soncu."
Preberi več...
Na Čemšeniško planino se da iz smučišča Prvine narediti lepo delno neoznačeno krožno pot čez razgledni in neizraziti Jelenov rog. V planinskem domu, od koder se nam odpre razgled proti jugu, imajo dober štrudl. Mešani je najboljši.
Preberi več...
Ali vas zanima kje živi največji kuščar v Sloveniji? Ali vas zanima, kje živi edina drevesna žaba pri nas? Ali vas zanima kako se sliši, ko se ta žaba, ki velja za glasno kot pnevmatsko kladivo, oglaša? Ne potrebujete gojzarjev, kondicije, čelade... dopusta, da vse to odkrijete. Odpeljite se do romantičnega Šmartinskega jezera pri Celju in uživajte. In seveda, ne pozabite na naušnike :).
Preberi več...
V cerkvi Svete Marije nad Vitovljami se križajo zmajeve črte. Zaradi njih imamo občutek, da se lahko dotaknemo sveta, ki je nad nami pravi Marko Pogačnik. Tudi za tiste bolj prizemljene je poskrbljeno. Lepa krožna in zanimiva učna pot ter izredni razgledi, ki se tu odprejo napolnijo z energijo vsakega izletnika in pohodnika.
Preberi več...
Ščukovec in Lačna nista imeni dveh konj na eni od slik. Je pa res da sta bila lačna. Vztrajno sta nas zasledovala in vlekla za nahrbtnike. Nič hudega... Krožna pot čez vrhova z nenavadnim imenom je zagotovo ena lepših pri nas in lačni konji tega ne morejo spremeniti...
Preberi več...
Na Sveti Trojici nad Pivko je bila cerkev, ki jo omenja že Valvasor. Pred približno 200 leti je propadla. Baje zaradi razvrata, ki so za zganjali med romanji nanjo. Cerkev so pred kratkim ponovno pozidali, vrh pa je danes precej bolj miren. Primeren je tudi za družine z majhnimi otroki, ne samo zaradi lahke poti in lepih razgledov, ampak tudi zato ker se je tam okoli potikal in morda celo odraščal legendarni Martin Krpan.
Preberi več...
Vitovsko jezero je edino naravno jezero v Vipavski dolini. Skrito je v gozdu pod Zmajevimi črtami, ki se sekajo pri cerkvi Svete Marije višje na skali. Tu bivajo vodne vile, ki se v mirni noči rade prikažejo.
Preberi več...